-
V POM-KLEPETU smo v petek, 28.11. ob 10.30 na Pomurec.com v sklopu projekta EVROPA 2020 gostili Marjana Turka, direktorja Direktorata za informacijsko družbo.
Klepet je potekal na temo digitalnih tehnologij, katerih program je vzpostavljen tudi v okviru projekta Evropa 2020.
V naslednjih letih se bo Svet Evropske Unije v veliki meri ukvarjal s spodbujanjem digitalnega gospodarstva, saj si bo Evropa na ta način zagotovila večjo konkurenčnost, digitalne tehnologije pa bodo koristile tudi potrošnikom – izboljšale se bodo zdravstvene storitve, vsem Evropejcem bo zagotovljena hitra internetna povezava, povečala se bo digitalna pismenost ljudi, napredne tehnologije pa bodo pomembno vplivale tudi na evropsko in slovensko izobraževanje.
Vprašanja Marjanu Turku lahko postavljate tako, da se prijavite v spodnjem obrazcu ...
.jpg)
--------------------------
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.
Klepet je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.
Program obveščanja izvaja Urad vlade RS za komuniciranje.
28.10.2011
Urednistvo_Pomurec:
Lep pozdrav!
Urednistvo_Pomurec:
Lep pozdrav!
Marjan Turk:
Lep pozdrav iz Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Urednistvo_Pomurec:
Prijeten petkov pozdrav tudi vsem bralcem in bralkam. G. Turk, lahko začnemo?
Marjan Turk:
Lahko začnemo.
Gost - cikaj:
V sloveniji je dandanes velik problem z birokracijo. Kje vi vidite področja kjer bi se dalo birokratski aparat spremeniti v digitalnega in kako dolgo bo ta uvedba trajala?
Marjan Turk:
Informacijsko komunikacijske tehnologije lahko bistveno prispevajo k učinkovitejšemu in racionalnejšemu poslovanju in opravljanju vsakodnevnih opravil. Slovenska državna uprava ima v primerjavi z drugimi članicami EU nadpovprečno razvito e-upravo, potrebno pa je izboljšati uporabniško izkušnjo in več narediti pri usposabljanju in obveščanju državljanov - uporabnikov teh e-storitev. Prvi pozitivni učinki so vidni, naslednji korak je razvoj polno funkcionalnih, integriranih in uporabniško prijaznih e-storitev.
Gost - vpis:
Ste direktor direktorata za informacijsko družbo - kako je na vašem "resorju" urejena birokracija? Predstavljam si, da je vse digitalno utečeno :).
Marjan Turk:
Interno poslovanje v državni upravi je elektronsko, kar je tudi podprto z zakonodajo in pravilniki. Informacijski sistemi in aplikacije internega poslovanja se sistematično razvijajo še iz časov Centra Vlade RS za informatiko. Ena bistvenih prednosti naših sistemov je interno komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM in vladni center za digitalna potrdila, ki predstavljajo infrastrukturno osnovo za uvajanje in delovanje internih poslovnih aplikacij.
Gost - Janez:
Trenutno cestninjenje za osebna vozila poteka z vinjetami, v prihodnosti pa naj bi se uvedel za ves promet satelitski način cestninjenja. Informacijska pooblaščenka opozarja, da se podatki hranili in bi se lahko zlorabljali še za druge namene. Kaj o tem mislite vi?
Marjan Turk:
Uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij se danes praktično na vseh področjih ni več možno izogniti, seveda pa to prinaša možnosti zlorab za poseg v zasebnost uporabnikov in tudi poslovnih informacij. Področje ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki vsebuje določila, ki jih je potrebno upoštevati pri razvoju in implementaciji informacijskih sistemov in aplikacij. Zavedamo se izredne občutljivosti geolokacijskih informacij vsakega posameznika, pa naj gre za pametne mobilne telefone ali sisteme za cestninjenje, ki so vgrajeni v osebna vozila. Predstavniki našega ministrstva na medresorskem nivoju vedno zagovarjamo največje možno varovanje zasebnosti.
Gost - sacrifice:
Lep pozdrav. Zanima me kakšna dejanska "vrednost" se skriva v digitalnih tehnologijah v prihodnosti in koliko delovnih mest lahko prinesejo tako pri nas kot širše v EU?
Marjan Turk:
Intenzivna uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij dokazano prispeva k gospodarstvu in njegovi rasti. Tako IKT prispevajo k 5% BDP Evropske Unije in več kot 50% rasti produktivnosti, ta trend pa se iz leta v leto še krepi. Sodobna država, celotna družba in gospodarstvo preprosto brez široke in inovativne uporabe IKT ne more biti konkurenčna v današnjih globalnih razmerah.
ajvar:
Najprej lepo pozdravljeni. Imam naslednje vprašanje: Kako boste spodbujali digitalno gospodarstvo? Na katerih področjih pričakujete, da bomo konkurenčni napram drugim? Za odgovore se Vam vnaprej zahvaljujem. Lp
Marjan Turk:
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo aktivno podpira uvajanje sodobnik IKT v slovensko družbo. Tako smo v sodelovanju z drugimi resorji, Arnes-om in izobraževalnimi organizacijami izvedli več projektov, ki so prispevali k nivoju informatizacije. Tako smo npr. pri uvajanju novega internetnega protokola IPv6 med najnaprednejšimi na svetu (http://go6.si/2011/10/ipv6go6-predstavitev-na-oecd-foresight-meetingu-uspela/). Prav tako s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev podpiramo raziskave in razvoj e-storitev in e-vsebin podjetjem in tudi javnim in zasebnim neprofitnim organizacijam. Trenutno tako pripravljamo nova razpisa za razvoj mobilnih aplikacij in e-storitev, ki bosta objavljena v prihodnjih mesecih (na voljo bo 12 mio EUR). Sofinanciranje inovativnih projektov bo pripomoglo k večji ponudbi mobilnih aplikacij in e-storitev ter nenazadnje izboljšalo konkurenčnost slovenske IKT industrije.
Gost - ANJA:
Kakšno je vaše stališče do e-volitev? osebno mislim da bi bila to odlična in preprosta rešitev kako privabiti mlade na volitve... LP!
Marjan Turk:
Izvedba e-volitev že dolgo ni tehnični problem, ostaja pa družbeni, sociološki in politološki problem. Zadržki so pri zaupanju volilcev in političnih strank v informacijske rešitve, s katerimi bi informatizirali družbeno tako vpliven proces kot so to npr. državnozborske volitve. Nekateri zagovarjajo tezo, da je vložek zaenkrat prevelik, da bi ga prepustili nepreverjenim rešitvam. Volilni proces je možno informatizirati postopoma: od informatizacije volilnega mesta, volilne glasovnice - skrinjice, do prehoda v oddajo glasu - volitev preko interneta. Obstaja vrsta informacijskih rešitev, uvajanje pa je odvisno od pripravljenosti volilnega telesa in nenazadnje od politične podpore. Strinjam pa se, da lahko e-volitve po drugi strani izboljšajo in preoblikujejo demokratične procese, tudi z večjim sodelovanjem mladih generacij.
Urednistvo_Pomurec:
Imamo še dve vprašanji s strani bralcev, potem pa bomo klepet počasi zaključili ...
Gost - rozika:
V kolikšni meri se je Slovenija v prejšnjih letih modenizirala, da je življenje lažje in enostavneje, in kaj bi bilo še poenostaviti?
Marjan Turk:
Kot sem že navedel je državna e-uprava in tudi nekatere lokalne e-uprave na zavidljivo visokem nivoju. Nalog nam tu vseeno še dolgo ne bo zmanjkalo. Vsak uporabnik interneta se lahko sam prepriča, da je ponudba zanimivih internetnih vsebin in storitev v slovenskem prostoru vsaj zadovoljiva, če ne zelo dobra. Vrsta upravnih opravil z državo ali občino, drugih vsakodnevnih opravil ter nenazadnje zabava so dostopni on-line preko interneta. Vse več je na voljo avdiovizualnih vsebin tehnično visoke kakovosti, ki pa seveda zahtevajo sodobno širokopasovno infrastrukturo elektronskih komunikacij. Prav zagotovitev in enakopraven dostop do te infrastrukture je tudi ena izmed prednostnih nalog tako Evropske digitalne agende kot tudi naših strateških usmeritev. Kot sem navedel v enem izmed prejšnjih odgovorov, je naša naloga nadaljnja podpora večji ponudbi e-storitev, e-vsebin in mobilnih aplikacij na strani ponudbe, na strani povpraševanja čimprej zagotoviti zmogljivo širokopasovno infrastrukturo in izboljšati digitalno pismenost državljanov.
Urednistvo_Pomurec:
... in še zadnje vprašanje ...
Gost - delete:
Kako si vi predstavljate informacijski svet čez 20 let? :)
Marjan Turk:
Glede na to, da so današnje IKT tehnologije, predvsem npr. pametni mobilni telefoni, še 20 let nazaj sodili v znanstveno fantastiko (ali pa jih še ta ni predvidevala), v prihodnost zrem z velikim optimizmom. Digitalne tehnologije bodo še naprej igrale ključno vlogo pri izboljšanju vsakodnevnega življenja ljudi: večja potrošniška izbira, boljši dostop do informacij, zabave in drugih storitev, boljše zdravstvene oskrbe ter spopadanje z izzivi okolja, so področja na katera bodo IKT tehnologije tudi v prihodnje zelo intenzivno vplivale. Zelo spremenjena bo interakcija uporabnikov s terminalnimi napravami, ki se bodo povsem preselile v mobilni svet - uporabniška izkušnja bo odlična. Včasih že sedaj, še bolj pa v prihodnje se bomo večkrat upravičeno spraševali kako smo sploh lahko živeli brez teh navdušujočih elektronskih naprav.
Urednistvo_Pomurec:
Tako, s tem odgovorom smo pripeljali današnji klepet v živo do konca. Hvala vsem za vprašanja, vam, g. Turk, pa iskrena hvala za vaše odgovore in čas, ki ste si ga vzeli. Prijeten pozdrav iz Prekmurja in lep vikend želimo!
Marjan Turk:
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav vsem v imenu sodelavcev Direktorata za informacijsko družbo.
MARJAN TURK
