-
V POM-KLEPETU v živo smo v torek, 5. junija na Pomurec.com v sklopu projekta Evropa 2020 gostili Aleša Špetiča, e-glasnika digitalnih tehnologij Republike Slovenije.
Klepet je potekal na temo digitalnih tehnologij, katerih program je vzpostavljen tudi v okviru projekta Evropa 2020.
V naslednjih letih se bo Svet Evropske Unije v veliki meri ukvarjal s spodbujanjem digitalnega gospodarstva, saj si bo Evropa na ta način zagotovila večjo konkurenčnost, digitalne tehnologije pa bodo koristile tudi potrošnikom – izboljšale se bodo zdravstvene storitve, vsem Evropejcem bo zagotovljena hitra internetna povezava, povečala se bo digitalna pismenost ljudi, napredne tehnologije pa bodo pomembno vplivale tudi na evropsko in slovensko izobraževanje.
.jpg)
Foto: deckreport.com
...........................
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.
Klepet je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.
Program obveščanja izvaja Urad vlade RS za komuniciranje.
05.06.2012
Urednistvo_Pomurec:
Vabljeni k postavljanju vprašanj in radovednosti tudi tokrat. Z nami bo e-glasnik Aleš Špetič.
Tadej_Buzeti:
Prijeten pozdrav v tokratnem POM-KLEPETU, ki poteka v sklopu projekta Evropa 2020, ki ga sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje. Tokrat gostimo g. Aleša Špetiča, e-glasnika digitalnih tehnologij RS. G. Špetič, lahko začnemo?
Aleš Špetič:
Dober dan, seveda!
Gost - ronaldinho:
Kaj je pravzaprav funkcija glasnika digitalnih tehnologij? S kakšnim nameno imamo to funkcijo? Kakšne so vaše "konkretne" naloge?
Aleš Špetič:
Glasnik digitalnih tehnologij je nova vloga v EU. Gre za promocjo in izbolj[evanje e vkljucenosti. To je eden prvih poskusov, ko je Evropa povabila sirso javnost in ni naslovila tezav le z velikomi kolicninami denarja preko svojih skladov.
Gost - maja1986:
kakšne možnosti za telekomunikacijska omrežja imamo slovenci glede na povprečje evropske unije?
Aleš Špetič:
nase povprecje je relativno dobro, a nevarnosti so v podrobnostih: 1. razporeditvi, saj imamo sirokopasovna omrezja vecinoma v urbanih okoljih, ker pokriva le 40% prebivalstva, 2. v trendu, saj so se investicijie ustavile. Telekom je sicer napovedal, da je pripravljen investirati naprej in to je treba podpreti, a trenutno zadeva se stoji. Cilj je, da bi vnekaj letih vsi imeli dostop do sirokopasovnega obmrezja
Gost - L_E:
Kaj menite o raznih forumih, v mislih imam predvsem forume na raznih spletnih medijih, kjer lahko vsak napiše, kar hoče, ponavadi pa se tem znajdejo le komentarji, ki blatijo. Menite, da bi bil nad tem potreben kak nadzor, cenzura, kaj se lahko napiše in kaj ne?
Aleš Špetič:
Vse to bi se zelo hitro izboljsalo, ce bi se predstavili z imenom in priimkom. Je pa tako, da je splet omogocil anonimnost, za katero se marsikdo skrije. Tu so mnenja se zelo razlicna, od popolne svobode, do moderiranja neprimernih vsebin. Mislim ,da je potebno pustiti moznost obema, torej da se uredniki nekje odlocijo za moderiranje in drugje za povsem odprto komunikacijo. POtem naj pa bralci odlocijo kaj bodo brali in spremljali.
Gost - Joze_Hozjan:
G. Špetič, zanima me, kako vi vidite v prihodnosti možnost za elektronske volitve?
Aleš Špetič:
O moznosti ne zelim spekulirati, ker je zal v odlocitvi tudi del politicnih kriterijev, katerih ne morem komentirati. Kar se tice pa tehnicnih moznosti ni ovir in v naslednjih letih si bom prizadeval, da se to temo mocno odpre. Kdaj bo rezlutat, pa se ne vem.
Gost - liliputput:
Kakšna se vam zdi pametna kartica Urbana, ki jo imajo v MOL in se uporablja za različne storitve?
Aleš Špetič:
Uporabna. Sam jo uporabljam predvsem za placevanje parkirnine, drugi za BicilkLj, tretji za prevoz, po novem bo tudi v knjiznicah. Urabana je dober primer uporabe digitalnih tehnologih v vsakdanjem zivljenju na nacin, ki ni zapleten.
Gost - zizou:
ali se vam zdi pravično, da rtv slovenija zaračunava še vedno naročnino, če ima vse več ljudi televizijo preko internetnih ali kabelskih operaterjev? po mojem mnenju bi se to moralo urediti na način, da ljudje, ki naročnino plačujejo še nekomu drugemu, ne samo rtv slo, da bi morali operaterji zanje plačati nek pavšal ...
Aleš Špetič:
Ne se mi ne zdi. A zal to presega mojo vlogo, tako da lahko to izjavim le kot drzavljan.
Gost - Petja:
Mene skrbi, da bo svet v prihodnosti postal digitalno prezapleten, saj marsikdo že sedaj težko sledi vsem novostim... Kakšno prihodnost napovedujete v tej smeri, bomo imeli "navadni" uporabniki vedno večje težave pri uporabi dig.tehnologij?
Aleš Špetič:
Ja, to je moja najpomembnejsa vloga. Kako poenostviti digitalne tehnologije v vsakdanji uporabi. Vendar se da. Poglejte primer bancnih kartic. To je digitalna tehnologija, ki je bila se petnajst let nazaj nepredstavljiva, ko so vsi cakali v bankah s knjizicami. Danes tega ni vec, in vsak jih uporablja. Podobno je z mobilnimi telefoni, kakor tudi z digitalno televizijo, ze omenjeno urbano. Digitalna druzba ni samo racunalnik. Zato sem optimist, se pa zavedam, da prepogosto podlezemo temu, da zelimo pomovirati najnaprednejse novosti in pri tem pozabimi 95% povprecnih uporabnikov, ki rabijo predvsem uporabno storitev.
Gost - milena_h:
Pozdravljeni, zanima me vaše mnenje o tem, kako bi starejše motivirali, da začnejo uporabljati digitalne tehnologije (oz. jih e-opismenjevati)? Se lahko država kako loti tega "projekta", ali je to le v domeni mlajših, predvsem otrok, da svoje sorodnike, znance... naučijo uporabljati te zadeve? Hvala za odgovor, lp.
Aleš Špetič:
to je eden glavnih projektov, ki se jih zelim lotiiti. Izkaze se, da se starejsi veliko lazje in hitreje naucijo novosti v okolju svojih sorodnikov ali prijeteljev, kot na formalnih dogodkih. Drug element tega pa je, da ko se nekaj vidis, potrebujes se nekaj casa in pomoci, da to tudi osvojis. Zato je prava pot spodbuda znotraj druzine in prijateljev, da se starostnikom pomaga. Ce bo slo vse po sreci, bom zacel projekt, kjer bi spodbudili mlajse k pomoci svojim starejsim sorodnikom na tem podrocju. In to bo permanenten projekt. Ne le enkrat na leto.
Tadej_Buzeti:
G. Špetiču se pozna, da je e-glasnik in hitro odgovarja/tipka :), zato bomo danes končali prej kot običajno. Ostali sta nam še dve vprašanji bralcev, potem pa bomo počasi zaključili ...
Gost - Petja:
Zanima me še, kaj menite o povezavi med uporabo digitalnih tehnologij in zaviranjem ustvarjalnosti/domišljije/razigranosti pri otrocih? Hvala za odgovore.
Aleš Špetič:
To je dilema, ki ne povzrocena predvsem zaradi novosti, ki jo prinasa tehnologija, ko nekdo uporablja tehnologih le zaradi tehnologije in jo ne gleda kot orodje. Veliko delo tu lahko naredijo otroci. Recimo danes veliko uciteljev omogoca otrokom, da za govorno vajo naredijo prosojnice na racunalniku namesto plakata. To je dobra raba racunalnika, ce je pa omejena le na igrice, pa se tiste ki niso narejeno s pedagosko noto v mislih, je problem vecji. Zato kot povsod drugod, s pametjo se da marsikaj doseci. slepo slediti neki tehnologji ni nikoli dobro.
Tadej_Buzeti:
In še zadnje vprašanje ...
Gost - radovednica:
G. Špetič pozdravljeni. Mene pa zanima, na katerem področju v uporabi digitalne tehnologije lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo, oz. se nam obetajo, večje spremembe?
Aleš Špetič:
Digitalna tehnologija je ze zdaj najhitreje rastoca panoga v zgodobini clovestva, koristi so skorajda neomejene. Upam ,da bo bistveni preskok pri digitalnih tehnologijah ko bodo storitve na osnovi digitalnih tehnologj postale za vse tako samoposebi umevne kot so danes za nase mladosnike in bo to pomenila, da bomo imeli vec casa za drug drugega. Pa ce bomo v istem prostoru ali pa vsak na svojem koncu sveta.
Tadej_Buzeti:
S tem odgovorom smo današnji klepet v živo pripeljali do konca. Hvala vsem za radovednost in vprašanja, g. Špetič, vam pa hvala za vaš čas in odgovore. Prijeten pozdrav iz Prekmurja.
Aleš Špetič:
Lep dan se naprej
Aleš Špetič: Tehničnih ovir za izvedbo e-volitev ni
