-
V sklopu projekta Evropa 2020 bomo v POM-KLEPETU v živo smo gostili direktorico Tehnološke agencije Slovenije mag. Matejo Mešl, ki je z bralci Pomurec.com klepetala na temo inovacij.
V zadnjih dvajsetih letih je inovacijska politika na ravni EU dosegla izjemne rezultate, poleg tega pa se stalno izboljšuje uspešnost evropskih inovacijskih dejavnosti. Vendar pa se svet hitro spreminja, kar je značilno tudi za inovacije, zato je na podlagi tega Komisija kot del strategije Evropa 2020 pripravila predlog za „Unijo inovacij“.
Unija inovacij temelji na inovativnosti pri reševanju največjih družbenih izzivov, opredeljenih v strategiji Evropa 2020, in si prizadeva za razširitev koncepta inovacij ter vključitev vseh zainteresiranih strani in regij v cikel inovacij.
...........................
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.
Klepet je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.
Program obveščanja izvaja Urad vlade RS za komuniciranje.
29.06.2012
Urednistvo_Pomurec:
Vabljeni k postavljanju vprašanj tudi v tokratnem klepetu v živo, v katerem bomo klepetali na temo "Unije inovacij" ...
Tadej_Buzeti:
Lep pozdrav v tokratnem klepetu v živo, ki poteka v sklopu projekta Evropa 2020. Danes gostimo direktorico Tehnološke agencije Slovenije, mag. Matejo Mešl. Ga. Mešl, lahko začnemo?
Mateja Mešl:
Lahko začnemo. Hvala.
Gost - :
lep pozdravljeni! na katerem področju bi vi uvajali inovacije na evropski ravni, če bi bili podjetnica na začetku svoje kariere?
Mateja Mešl:
glede na moje področje in kompetence najverjetne na področju novih poslovnih modelov. Menim, da nam na tem področju t.i. netehnoloških inovacij še veliko manjka.
Gost - :
v praksi se precej krat izkaže, da je dostop do finančnih virov najtežji del uvajanja inovacij. Se vam zdi da je dovolj dostopnosti do teh virov v Sloveniji, pa tudi sicer v EU? hvala za od.
Mateja Mešl:
Ja, res je, s tem se popolnoma strinjam. Zato tudi vsi podatki kažejo, da smo sicer med najuspešnejšimi po znanstenih dognanjih, rezultatih raziskav,... veliko manj pa pri dejanski realiziraciji novih zamisli na trgu. To so, tudi po definiciji, šele inovacije. Na pdoročju dostopa do virov financiranja za začetek delovanja malih podjetij je bil, po moje, sicer dosežen kar velik napredek, zlasti z instrumenti Slovenskega podejtniškega sklada. še pa vedno veliko manjka. Sploh sedaj, v finančni krizi, je to še bolj očitno. Ne le v Slvoeniji, tudi v EU nasploh.
Gost - tinka:
Tuji investitorji v Slovenijo prihajajo predvsem zaradi cenejše delovne sile. Kaj bi se moralo spremeniti, da bi k nam prihajala visokotehnološka podjetja, kjer bi zaposleni imeli za naše razmere nadpovprečne plače?
Mateja Mešl:
Moje mnenje je tu mogoče malo drugačno. Cena delvone sile v Sloveniji ni prednost za tuje investitorje. In to področje, torej delovno pravna zakonodaja in okolje, je po mojem prepričanju ključna ovira za večji pritok zlasti visokotehnoloških pdoročij. Sama sem tudi soustanoviteljica enega izmed skladov tveganega kapitala in vem iz lastnih izkušenj, da za tovrstne naložbe nismo zanimivi, ker je cena visokokvlaificirane delovne sile previsoka. Fleksibilnsot trga dela in zaposlvoanja je naslednji problem.
Gost - :
Katere tehnologije bodo v prihodnosti najbolj primerne za izvajanje inovacij v praksi?
Mateja Mešl:
Tehnologije, ki jih izpostavlja Evropska skupnost v predlogu stragije do leta 2020 so napredne proizvodne tehnologije, novi materiali, biotehnologija in nanotehnologija, seveda informacijsko komunikacijske tehnologije in vse tehnologije, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, znižanju porabe energije in vplivo na okolje. Glede na strukturo slovenskega gospodarstva menim, da so to tudi ključna področja za nas. Na TIA prirpavljamo analizo strukture in kompetenc naših pdojetij ter raziskovalnih institucij, da bi ugotovili, kje so tista področja, kjer Slovenija lahko tudi v znanju in inovacija nastopa konkurenčno na glovalnem trgu. Dosedanji rezultati potrjujejo, da smo dejansko močni na pdoročju novih materialov in predelovalnih tehnologij.
Gost - piko:
Znano slovensko podjetje s področja fotovoltaike ima v Murski Soboti kupljeno zemljišče, z gradnjo pa ni začel, ker ima v drugih državah boljše pogoje. Kaj storiti, da bomo bolj konkurenčni državam z Balkana?
Mateja Mešl:
Kot rečeno, menim, da so potrebne spremembe na pdoročju delvono pravne zakonodaje. Strinjam se tudi s številnimi kritikami na račun predlogih in zapletenih upravnih postopkov za pridobivanje zemljišč, za gradnjo in podobno. Predvsem pa menim, da se dejansko moramo odločiti, katera področja v Slvoeniji želimo pospešeno razvijati, ker dolgoročno pomenijo za nas kvalitetna delovna mesta. Fotovoltaika in celotno področje alternativnih virov energije ter tehnologij za trajnostni razvoj to nedvomno je. Prvič, ker je to prioriteta v širšem prostoru zaradi globalnih družbenih izzivov in drugič, ker vemo, da imamo na tem področju vleiko znanja in že uspešnih podjetij. tem je potrebno zagotoviti pogoje, da bodo ostali in vlagali v nadlajnji rzavoj doma.
Gost - :
kakšen občutek imate iz ljubljane o tem kako (ne)inovativno okolje imamo v Pomurju?
Mateja Mešl:
Lahko odgovorim iz Ljubljane, ali pa iz Koroškem (od koder prihajam), pa tudi Pomurje kar dobro poznam, zato odgovor ne bo "oddaljen". V Pomurju se podporno okolje za inovativnost kar, primerjalno z nekaterimi drugimi regijami, razvija v zadnjih letih. Nastala so tudi že kar poznana nova razvojna jedra na pdoročjih, kjer ima regija komparativne prednosti. Ampak očitno so le-ta še premalo močna za večji zagon na novih področjih, kot so biotehnologija, hrana in zdravje,... kar po mojem prepričanju je velika priložnost. Struktura gospodarstva se, ne le v Pomurju, spreminja počasi. Pa pri tem ni pomembna le podpora države, gre tudi za spreminjanje vrednot in obnašanja.
Gost - piko:
Kateri korak je najtežji - dobiti super idejo, inovacijo realizirati ali z njo prodreti na trg?
Mateja Mešl:
Zadnji, nedvomno. Iz lastnih izkušenj. Zato se v splošnem, zlasti v strategijah evropske skupnosti, vedno bolj poudarja, da je potrebno razvoj graditi "od trga", z vidika končnega kupca.
Tadej_Buzeti:
Imamo še eno vprašanje, potem pa bomo klepet počasi zaključili ...
Gost - :
Kako lahko na prihodnost EU vplivajo tehnološke inovacije v širšem smislu? se pravi na življenje ljudi, zaposlovanje, spremembe navad itd?
Mateja Mešl:
Menim, da lahko največ vplivajo, če se bomo res odločili - kot predlaga ES - da prioritetno vlagamo v tehnološki razvoj in invoacije na pdoročjih, ki predstavljalo največje družbene izzive in s tem pogoj za dolgoročno vzdržen razvoj in kvlaiteto življenja ljudi. To so prednostne tehnologije, ki odgovarjajo na izzive zdrave hrane, zdravja ljudi, zmanjševanja negativnih vplivov na okolje in drugo. Tehnološki razvoj, skratka, moram biti povezan z zagotvaljanjem kvalitete bivanja in življenja, ne sam sebi namen.
Tadej_Buzeti:
Tako, današnji klepet smo s tem odgovorom pripeljali h koncu. Hvala vsem za vprašanja, hvala tudi vam, ga. Mešl, za vaš čas in sodelovanje v klepetu. Prijeten pozdrav iz Prekmurja v Ljubljano in lep vikend.
Mateja Mešl:
Hvala lepa za povabilo in bralcem za klepet . Lepe poletne dni vsem.
Mateja Mešl: Na področjih biotehnologije, hrane in zdravja so priložnosti za Pomurje
