-
V sklopu projekta EVROPA 2020 smo v POM-KLEPETU v živo na Pomurec.com gostili mag. Petra Debeljaka, direktorja Urada Republike Slovenije za mladino.
Postavljali ste mu lahko vprašanja na temo Mladi in mobilnost. Pobuda Mladi in mobilnost zajema celovite ukrepe na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih v Evropi. Začela se je leta 2010 in je del nove strategije Evropa 2020.
Mag. Peter Debeljak
Cilji projekta
Pobuda Mladi in mobilnost si prizadeva izboljšati izobraženost in možnosti zaposljivosti mladih ter zmanjšati brezposelnost in povečati stopnjo zaposlenosti med mladimi, kar je v skladu s splošnim ciljem EU za uresničitev 75-odstotne stopnje zaposlenosti aktivnih prebivalcev, starih od 20 do 64 let. To bi dosegli:
- z izobraževanjem in usposabljanjem glede na potrebe mladih;
- s spodbujanjem mladih, da bi izkoristili štipendije EU za študij ali usposabljanje v drugi državi;
- s spodbujanjem držav EU pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi mladim omogočili lažji prehod iz šole k delu.
...........................
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.
Klepet je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.
Program obveščanja izvaja Urad vlade RS za komuniciranje.
28.05.2012Urednistvo_Pomurec:
V tokratnem klepetu v živo se bomo posvetili mladim in njihovi mobilnosti. Vabljeni k postavljanju vprašanj ...Tadej_Buzeti:
Prijeten pozdrav v tokratnem klepetu v živo, ki poteka v sklopu projekta Evropa 2020. Tokrat gostimo mag. Petra Debeljaka, direktorja Urada RS za mladino. G. Debeljak, lahko začnemo?Peter Debeljak:
Lep pozdrav v Pomurje. Na voljo...Gost - anita88:
Ste zadovoljni z zaninteresiranostjo mladih za izmenjave v tujini ali pa menite, da bi se moralo to več koristiti?Peter Debeljak:
Ne, s tem ne moremo biti zadovoljni. Mobilnost mladih v Sloveniji se sicer povečuje, vendar je v evropskem merilu še vedno podpovprečna. Moje nezadovoljstvo je še toliko večje, ker so možnosti danes neprimerljivo večje, kot kadarkoli.Gost - P2:
Lep pozdrav tudi v mojem imenu;lahko v sloveniji v kratkem pričakujemo, da bo za mlade ko končajo šolanje več priložnosti?Peter Debeljak:
Dobro vprašanje. Žal moram ugotoviti, da je Slovenija ena od držav, ki se v času krize na tem področju ni najbolje odzvala. Rezultati raziskave Mladina 2010 so več kot očitni. Mladi ste se znašli pred zidom, ki ga boste brez aktivne pomoči celotne družbe težko preplezali. Velja pa nekaj... Zdaj je na vrsti za prvo potezo družba, ne zgolj mladi. Vprašanje je zgolj, kdo bo potegnil prvo potezo. Upam, da bo to država.Gost - ju:
na kom je več odgovornosti za to da dobijo službo;mladih ali državi?Peter Debeljak:
Eden najbolj ekscesnih primerov hipokrizije in nepravičnosti je kazanje s prstom na mlade. Ti so (tako, kot generacije pred njimi) v dobri veri sledili poti, ki zagotavlja uspešno osamosvajanje. Izobrazba je veljala za ključ. Razmere so se spremenile. Odgovore na te spremembe morajo seveda iskati tudi mladi, vendar je kriza postavila na glavo vsa pravila. Z mladimi ,v povprečju, skladno z ugotovitvami iz raziskav, ni nič narobe. Celo več. Čas je, da svoj altruizem pokaže tudi družba. Nekatere zadnje informacije so kar spodbudne...Gost - riko:
Če je včasih bilo pomanjkanje visoko kvalificiranega kadra, ker študij ni bil tako dostopen, je situacija zdaj povsem obrnjena, polno je mladih z diplomami, pomanjkuje pa tehničnih poklicev, ki se pridobijo z le srednjo šolo. Bo to bolonjska reforma še poslabšala, oziroma kaj je rešitev, da bi se to uredilo?Peter Debeljak:
Res je. Pred 10 leti je veljalo, da ima posameznik z izobrazbo 3x boljše možnosti za zaposlitev. Danes temu ni več tako. Menim, da na generalni ravni preveč pozornosti posvečamo vprašanju zaposljivosti glede na profil, kompetenčni okvir posameznika in podobno. Resnica je drugje. Enostavno primanjkuje povpraševanja, kar v kombinaciji z generacijami, ki imajo stabilne oblike zaposlitev povečuje pritisk na tiste, ki so v čakalnici. Torej na mlade.Kaj menite, je profil diplomiranega inžinirja gozdarstva, ki spada v t.i. tehnične/naravoslovne poklice, suficitaren ali deficitaren?Gost - dejan__:
s kakšnimi ukrepi vaš urad doprinese kaj mladim v naši državi? Imamo veliko uradov ampak rezultate dela pa nekak vsi držijo zasePeter Debeljak:
Trudimo se, da teme, povezane z mladimi, postavljamo na dnevni red odločevalcev. Z majhno, a fleksibilno in učinkovito ekipo. Trendi nam ne gredo v prid. Čustva, vezana na racionalizacijo, bodo (bojim se) posekala prizadevanja, da tukaj korakamo smelo naprej. Smo napreč še vedno v velikem razvojnem zaostanku kar se tiče tem, povezanih z mladimi.Gost - saska:
G. Debeljak, zanima me, če mogoče veste, v kolikšni meri se slovenski študentje odločajo za študij v tujini v primerjavi s študenti iz drugih držav Evrope in mogoče tudi po svetu? Hvala za odgovor.Peter Debeljak:
Naša mobilnost je med nižjimi v Evropi. Se povečuje, vendar moramo ugotoviti, da žal mladi Slovenci teh priložnosti ne izkoriščajo dovolj.Gost - sim:
pozdrav! imam vprašanje v zvezi s tem kako mlade vse bolj vleče v tujino. V SLO je ta trend zaradi razmer v državi tudi opažen in kako vi gledate na ta trend ter kakšne ukrepe se potem sploh pripravi da do tega ne bi prihajalo?Peter Debeljak:
Trende v smeri začasnih/permanentnih selitev opažamo tudi sami. Ta pojav ni pozitiven za naš razvoj, bojim pa se, da žal ne ustvarjamo protiukrepov za to, da bi uspešno naslavljali ta problem. negativni učinki pa se bodo gotovo na dolgi rok pokazali.Gost - brucka:
Spoštovani. Zanima me, kaj bi svetovali mladim študentom (kot sem sama), da lahko storijo že v času študija glede nadalnje zaposlitve (problem mnogih: šolajo se, izkušenj, potrebnih za zaposlitev pa nimajo)? Zahvaljujem se vam za odgovore.Peter Debeljak:
Enostavno. Izkoristi možnosti, da se opremiš z neformalnimi kompetencami, spoznavaj tuja okolja (instrumenti za to so sedaj odlični), žuraj, spoznavaj... V današnjem svetu je treba biti "diht", kot temu mi rečemo na Štajerskem. To je večinoma bolj pomembno, kot imeti sterilna znanja, povprečje 9.8 in ne znati živeti. Sedanje, za zaposlitev nestimulativno okolje se bo slej ko prej spremenilo.Gost - Goran_Z:
Kako država Slovenija v primerjavi z drugimi EU državami pomaga mladim pri iskanju/pridobivanju novih zaposlitev? Kaj bi v Slo še lahko naredili?Peter Debeljak:
Sem eden večjih kritikov pristopa države v tej smeri. Pravim, da je najboljša stanovanjska, socialna, družinska in kar je še teh politik ravno zaposlovalna politika. Maneverski prostor pri nas za to je ogromen.Tadej_Buzeti:
Še zadnje vprašanje v današnjem klepetu v živo ...Gost - hozjan:
So kakšni konkretni načrti, kako slovensko mladino spodbuditi za študije "uporabni" smeri (tehničnih...) in zmanjšati trend vpisovanja na družboslovne smeri?Peter Debeljak:
So. In se tudi udejanjajo. Vendar, vedite nekaj. S tem ne bomo v globalu rešili breposlenosti maldih. Potrebni so drugi sistemski rezi. Usklajevanje pravic mladih in starejših generacijh, ustvarjanje novih oblik dela, večji altruizem do potreb mladi in podobno. Upam, da tega mladi ne boste rabili izbojevati na ulici, temveč bo družba sama spoznala, da je to nuja.Tadej_Buzeti:
Današnji klepet v živo smo s tem odgovorom pripeljali do konca. Hvala vsem za postavljena vprašanja, vam, g. Debeljak, pa hvala za vaš čas in odgovore. Prijeten pozdrav iz Prekmurja.Peter Debeljak:
Tudi vam hvala za vprašanja in vse dobro.
Peter Debeljak: Mladi ste se znašli pred zidom, ki ga boste brez pomoči celotne družbe težko preplezali