Aeternum - vokalna zaseba, ki ogreje srce

Moški vokalni kvintet Aeternum iz Pomurja že lep čas navdušuje tako staro kot mlado z svojimi več kot odličnimi vokali, navduševali pa bodo še naprej, še posebej v bližajočem božičnem decembru.

Kdaj in kako se je začela vaša skupna glasbena pot? 

Pred osmimi leti (natančneje 4.7.2004) je oče Andreja praznoval abrahama zato mu je ta želel pripraviti pevsko presenečenje. Tomaža kot strastnega pevca je Andrej poznal že prej, zato ga je poleg bratranca Mitjo povabil k izvedbi glasbenega presenečenja za svojega očeta. Ker vsaka skupina rabi podlago (berite bas) je k sodelovanju povabil takrat znanca z fakultete Danijela, ki pa je še prepričal svojega prijatelja Blaža. Prve vaje smo imeli ob 23.00 uri na predvečer praznovanja. Čestitka je lepo uspela, odzivi so bili nad pričakovanji in v zbranih članih je takoj vzklila ideja o nadaljnjem ustvarjanju.

Kdo sploh ste člani MVK Aeternum? 

»Aeternumovci«, kot nam radi rečejo drugi, smo si v bistvu v marsičem zelo različni, a tudi podobni, predvsem kadar je govora o glasbi.

Tomaž Gregorec, 1. tenorist, je sicer diplomirani pravnik, ki ga je želja po glasbenem znanju pripeljala do tega, da je lansko leto zaključil osnovno glasbeno šolanje iz solo petja. V Aeternumu skrbi za reševanje »visokih težav« in skrbi za dobro voljo. Blaž Černela, 2. tenor, je absolvent sociologije, drugače pa član z veliko občutka do usklajenosti harmonij in nemalokrat, zaradi prijetne barve glasu, tudi solist v skupini, kar je dokazoval tudi že kot majhen otrok.

Mitja Horvat, 2. tenor, je magister farmacije, sicer pa velik ljubitelj glasbe nasploh. Njegovi začetki glasbenega udejstvovanja so se pričeli z zborovskim petjem v osnovni šoli, kar pa je z veliko volje in želje v času delovanja skupine še nadgradil. Je nepogrešljiv član, kar se tiče redoljubnosti, tako vsak podatek ostane pridno shranjen. Andrej Tibaut, bariton in umetniški vodja skupine, je profesor glasbe in tako združuje profesionalno in ljubiteljsko plat življenja z glasbo. V kvintetu skrbi, da nikoli ne zmanjka energije tako za vaje in nastope ter vedno znova z idejami za nove projekte daje skupini zagona za prihodnost.

Danijel Berden, basist, tudi profesor glasbe, živi z in za glasbo. Z ustvarjalnostjo in ljubeznijo do petja premaguje še tako visoko oviro, najsi bo to v profesionalnem ali čisto v življenjskem smislu. Poskrbi, da ostalim članom ni dolgčas, s svojo barvo glasu in aranžmaji pa je nepogrešljiv Aeternumovec. Člane kvinteta je združila pozitivna energija in smisel do profesionalnega pristopa do petja, poleg tega pa smo skozi delovanje postali tudi veliki prijatelji.

Aeternum - od kod ideja za ime in kaj pomeni?

Ko smo izbirali ime smo želeli, da bi le-to odstopalo od vsakdanjih imen. Želeli smo tako, ki bi imelo tudi malce skrivnostnejši prizvok, moralo pa bi biti razumljivo tudi izven naših meja. Člani smo pripravili predloge imen in v finalu sta ostali imeni Tolmun in Aeternum. Odločili smo se, da bo žreb pomagal pri naši odločitvi. Najprej smo izžrebali besedo Tolmun, se s člani pogledali in si rekli, dajmo žrebati še enkrat. Žrebali smo tako dolgo, dokler nismo izžrebali besede Aeternum. Danes odkrivamo veliko dobrih in všečnih imen, a prepoznavni smo kot Aeternum. 

Aeternum pa je sicer latinska beseda in pomeni večnost, za vekomaj, za vse čase. Člani Aeternuma si želimo, da bi naša glasba odmevala vse čase, večno.

Kaj je tista vaša posebnost po kateri menite, da vas vsi prepoznajo? Je to bil vaš cilj, da vas po tem prepoznajo?

Zadnje čase ugotavljamo, da nas ljudje še najbolj prepoznajo po dalmatinskih skladbah, saj jih kar pogosto izvajamo na željo poslušalcev pa tudi sicer v širši okolici ni skupine, ki bi gojila ta žanr. V zadnjem obdobju dalmatinske klape polnijo dvorane po Sloveniji, sami pa bi želeli izpostaviti, da smo bili v Sloveniji med prvimi, ki smo javno začeli izvajati dalmatinske skladbe, saj smo že od leta 2006 po našem izpopolnjevanju in koncertiranju na otoku Šolti na Hrvaškem, izvedli številne dalmatinske koncerte. Žal takrat nismo imeli »managerja«, in ga še tudi danes nimamo, ki bi nam pomagal do največjih slovenskih odrov. Marsikje smo poznani po čisto drugi zvrsti petja, to je gospel oz. črnske duhovne skladbe ali pa po bodisi slovenskih ali tujih popevkah. Naš cilj je bil ustvarjati večglasno petje do te mere, da se dotakne poslušalca. Na nek način nam to uspeva, rezultat pa je viden v tem, da nas na koncert ali nastop rado pride poslušat vedno več ljudi.

Kakšno zvrst izvajate najpogosteje? Kakšne zvrsti vse pa se lahko znajdejo v vašem repertoarju? 

Najpogosteje izvajamo dalmatinske skladbe »na klapski način«. Ta način izvajanja je v nas vzbujal zanimanje že prej, torej pred nastankom skupine. Dejstvo je, da so nas te pesmi spremljale že v otroštvu. Tako se je rodila želja da navidezno lahke, a dejansko kompleksne skladbe izvajamo tudi mi, pa naj bodo to dalmatinske, včasih celo tudi srbske ali bosanske pesmi. Le zveneti morajo v tem klapskem duhu in žaru. Publika jih ima izredno rada, nenazadnje je to zelo poslušljiva glasba, v kateri se lahko najde vsak. Naš repertoar je žanrsko pester, saj se želimo preizkusiti v marsikaterem stilu in zadovoljiti slehernega poslušalca. V njem je tako moč najti splet zimzelenih popevk v pop oz. jazz preobleki, črnske duhovne skladbe, dalmatinske, domoljubne, ljudske, slovenske in tuje umetne skladbe in še bi se našlo. 

VIDEO: Aeternum - En starček

Po kakšnem principu izbirate pesmi, ki jih boste izvajali? Oz. kako se odločite, da boste neko pesem izvajali?

Ker pojemo na različnih priložnostih in nastopih, naj bo to poroka, praznovanje ob življenjskih jubilejih, protokolarnih slovesnostih, proslavah in različnih slavjih, radi skladbe naštetih zvrsti uvrstimo v »sklope« saj s tem pomagamo izbrati najprimernejše skladbe iz našega obširnega repertoarja. 

Sami najraje prepevamo pesmi, v katerih se čutimo in ki so nam enostavno všeč. Vsako leto skušamo narediti nov tematski projekt v določenem žanru in ga nato sproti dopolnjevati. Za pesem se odločimo po predlogu katerega izmed članov (največkrat vodje), sicer pa velja glede njih tudi v kvintetu načelo demokracije.

V primeru, da si nekdo zaželi, da mu odpojete določeno pesem - koliko časa potrebujete, da se jo naučite? Sprejmete vse želje, ki jih dobite, ali tudi kakšne zavrnete? Katere pesmi pa so po vašem mnenju tiste, ki najbolj "vžgejo" pri publiki? 

Zadnje čase se nam pogosto dogaja, da naročniki sami izrazijo določene želje in pesmi, ki jih spominjajo na določene trenutke ali pa so z njimi povezani. Seveda želimo ustreči sleherni želji, če je to le mogoče. Takrat Andrej ali Danijel napišeta aranžma oz. priredbo, vsak svoj glas naštudira doma, na vajah pa skladbo izpilimo. Večinoma gre za pesmi, za katere smo že slišali, zato ne potrebujemo veliko časa, da se jih naučimo. V tem primeru si vzamemo nekaj časa na treh, štirih vajah in pesem je tu. Največkrat gre (ponovno) za dalmatinske skladbe, ki pri publiki vedno vžgejo in da, skoraj vedno se nam pridružijo pri petju, kar zelo cenimo.

Včasih pa imajo naročniki nenavadne želje ali pa za njih izvemo dan ali dva pred samim dogodkom,  zato se je takrat zelo težko ustrezno pripraviti. V takšnem primeru skušamo najti ustrezne rešitve. Zgodilo se je že tudi, da smo tik pred nastopom poizkusili zapeti improvizirano štiriglasje, ki se nam je lepo izšlo, zato smo željo uresničili. Ampak taki slučaji so izjeme in si jih neradi privoščimo, saj si kakršnih spodrsljajev ne želijo niti naši naročniki, še manj pa mi. Dolgoletne izkušnje pa nam vseeno dajejo možnost spontanega muziciranja.

Kako pogosto vadite in kako potekajo vaše vaje skupaj, kako posebej in kako izgledajo vaje tik pred koncerti?

Praviloma vaje potekajo enkrat tedensko. V preteklosti smo jih imeli tudi večkrat tedensko, sedaj pa nam družine, služba in ostale obveznosti ter okoliščine ne dopuščajo več toliko časa, zgodi pa se tudi, da imamo nastope tri dni zapored. Skupne vaje so nadomestile individualne vaje doma, kjer se vsak član ustrezno pripravi, na vajah pa to uskladimo in postavimo v celoto. Predvsem je čas vaje namenjen interpretaciji skladb, tu in tam nam nekaj časa vzamejo tudi zahtevnejše harmonije. Samo besedilo pesmi večkrat glasno preberemo, saj dajemo poudarek izgovorjavi in dikciji besedila, nato pa pomen besedila in melodije poizkušamo čim bolj združiti in izrazno zapeti.

Vaje imamo skozi vse leto in ne poznamo pevskega dopusta kot jih imajo druge skupine. Tudi ko nimamo nastopov pripravljamo nove skladbe, obenem pa skušamo ohranjati pevsko kondicijo, ki je zelo pomembna pri slehernem pevcu. Pred samim koncertom opravimo kakšno dodatno vajo oz. generalko, vendar vsaj dva dni pred koncertom pa ne prakticiramo vaj, saj moramo biti spočiti in pripravljeni.

Imeli ste že kar precej koncertov, katerega bi lahko označili za najboljšega do sedaj in zakaj? 

Velika večina naših koncertov je bila enkratnih, predvsem zaradi publike, ki se skozi koncert priključi s petjem in sodelovanjem. Zagotovo imajo koncerti z določeno tematiko svoje prednosti. Zelo prijetni so božični koncerti s predprazničnim vzdušjem in pozitivnimi pričakovanji. Seveda pa ima vsak koncert svoj čar in energijo, kar krojimo skupaj s publiko.

Če bi mogli res izbirati bi rekli, da se nam je najbolj v spomin vtisnil koncert ob peti obletnici našega delovanja na grajskem dvorišču v Murski Soboti, leta 2009. Dvorišče je bilo pretesno za vse obiskovalce, romantično vzdušje tople poletne noči pa so pod arkadami gradu barvale slovenske in tuje zimzelene popevke. Tudi dalmatinski koncert, izveden na istem prizorišču leta 2007, ko smo grajsko dvorišče spremenili v plažo in Dalmacijo pripeljali v Mursko Soboto, je v nas in marsikaterem poslušalcu pustil neizbrisan pečat. 

Bi morda z bralci Pomurca delili kakšno anekdoto ali prigodo, ki se vam je pripetila v skupnem delovanju?

Skozi osem letno delovanje se nam je zgodila marsikatera dogodivščina. Najpogosteje smo se nasmejali ob izgovorjavi našega imena, kjer smo bili predstavljeni kot Iteran, Erektum, Aneterum, Eterium, Anetum  in še kaj bi se našlo, da o čudnih naglasovanjih ne govorimo.

Enkrat smo nastopili na prireditvi s številnimi znanimi gosti, ki so svoje nastope izvedli s pomočjo playbacka. Ob našem nastopu, tega smo seveda tako kot vedno izvajali v živo, je v dvorani zmanjkalo elektrike. Med obiskovalci je nastalo nekaj zmede in šuma, nas pa to ni zmedlo, ampak smo nadaljevali s petjem. Publika nam je še bolj prisluhnila in bila ob zaključku izredno navdušena. 

Še eno zanimivo prigodo velja omeniti. Leta 2010 smo nastopili na slavnostni akademiji, kjer bi naj ob začetku odpeli slovensko himno. Prireditelji so nas nastanili v eni izmed sosednjih soban v dvorcu. Kazalci so bili že krepko čez uro predvidenega začetka prireditve in spraševali smo se, čemu takšna zamuda oz. zakaj nas nihče ne pokliče.... Po krajšem času smo ugotovili, da se je prireditev že začela, brez Himne. Ostali program smo nato seveda izpeljali po načrtu. Nabralo se je še veliko raznoraznih anekdot in doživetij, saj imamo za sabo številne koncerte in nastope. Ker smo že nastopali tudi v bolj oddaljenih krajih širom Slovenije in tudi izven meja, smo veliko časa prepotovali. V takih trenutkih nastane marsikakšna debata o reševanju Slovenije, sveta, globalnih problemih, moških, ženskah, družinah in še bi lahko naštevali.

Katera starostna skupina prevladuje med publiko? So tudi mladi pogosti obiskovalci koncertov? 

Naše koncerte poslušajo ljudje vseh generacij. Presenečeni smo, ko spoznavamo, da naše delo in petje spremlja toliko mladih, kar priča velik obisk na naših koncertih, še posebej dalmatinskih. V tem času se je izoblikovala zavidljiva skupina, ki nas hodi poslušat na sleherni koncert, čeprav se repertoar ponavlja.

Kakšno je vaše mnenje o tem, da vse več mladih ne ceni vokalne glasbe in glasbe, ki se jo izvaja resnično z dušo in ne za denar in slavo?

Mogoče je pomurski prostor res nekoliko specifičen glede odnosa do vokalne glasbe, pa vendar je poslanstvo Moškega vokalnega kvinteta Aeternum ravno to, da skušamo dvigniti nivo in zanimanje za takšno obliko izvajanja glasbe. Poleg tradicionalnega štiri ali večglasnega petja se različne skupine in izvajalci poslužujejo novosti, na primer z oponašanjem ritmičnih instrumentov (ti. percussion oz beatbox); nekateri z oponašanjem glasbil z glasovi navidezno pri poslušalcu dajejo občutek instrumentalne spremljave, kot to počno Perpetuum jazzile, ali pa sami glasbi dodajajo izvirno in izdelano koreografijo (Carmina Slovenica), si pomagajo z elektronskimi pripravami in še in še…  Sami se po načinu izvajanja najbolj enačimo z na žalost ne več delujočim vokalnim kvartetom New Swing Quartet, torej bolj tradicionalnemu izvajanju.

VIDEO: Aeternum - Mirno spavaj 

Tukaj smo se tudi najbolj ujeli in še vedno se strinjamo, da je tovrsten (osnovni) način, če ga lahko takole poimenujemo, ravno dovolj za sporočilo, ki ga nosi vokalna glasba. Nenazadnje je péta besede še vedno najbolj razumljiva oblika in po sporočilnosti najmočnejša oblika vokalnega ustvarjanja. Na vse ostale načine izvajanja vokalne glasbe seveda gledamo pozitivno in menimo, da je za mlajšo generacijo ravno ta modernejši način izvedbe zanimivejši. Veliko mladih bi radi hitro in s pomočjo raznih v zadnjem času popularnih šovov prišlo do slave in posledično do denarja. Na precej umeten način in s pomočjo raznih televizijskih oddaj ustvarjene zvezde ne gledamo ravno pozitivno, ker so te najprej namenjene zaslužku snovalcev oddaje in ne rojevanju novih zvezd, ki po navadi hitro ugasnejo. Še vedno smo prepričani, da je želja in vizija v kombinaciji s trdim ter vztrajnim delom pot do želenega cilja, kar pa ne pomeni ravno tudi pot do denarja. Toda, če ti energijo projekta uspe s srčnostjo podati širšemu krogu ljudi in tako marsikomu polepšati dan ali celo življenje, je ta vrednost neprecenljiva.

Kako bi vi povabili mlade k temu, oz. jih prepričali, da prisluhnejo tudi vokalnim izvedbam pesmi, ki jih sicer morda sami doma poslušajo? 

Z izvedbo dalmatinskih skladb nam je to že v veliki meri uspelo, saj nas posluša vse več mladih. Kvalitetni aranžma in seveda tudi takšna izvedba popularne skladbe marsikoga bolj pritegne, če je ta v vokalni preobleki. Dandanes je tovrstne glasbe izredno veliko. Z izvedbo vokalnih skladb in privlačnimi aranžmaji skupine širimo poznavanje ter obenem tudi boljše razumevanje vokalne glasbe med ljudmi. Še vedno pa je premalo cenjena in poznana po kvaliteti ter zvočnosti zelo primerljiva resna vokalna glasba, ki jo izvajamo tudi sami.

Kakšni so vaši plani za bližnjo prihodnost in kdaj vas bomo lahko zopet videli kje v Pomurju?

Zasnovanih imamo kar nekaj načrtov in želja. Prva je zagotovo zgoščenka, ki nam jo do sedaj, mogoče ravno tudi zaradi številnih nastopov in projektov, ki se jih lotevamo, še ni uspelo posneti. Naslednji projekt je koncert slovenskih narodno-zabavnih viž, ki upamo, da bo kmalu zaživel. Obenem bomo še naprej ustvarjali skladbe resnejše vsebine, saj načrtujemo nastope na revijah in tekmovanjih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Vsako leto organiziramo festival Local Vocal Fest, s katerim želimo ljudem ponuditi kvalitetno vokalno glasbeno vsebino, mladim pevcem pa pomagati pri njihovem nadaljnjem razvoju.

Letos bomo javno nastopili še na treh dobrodelnih prireditvah in sicer 16. novembra v Sv. Juriju ob Ščavnici, 18. novembra v Turnišču ter 29. novembra v Puconcih. 30. novembra bomo kot gostje nastopili na letnem koncertu Bakovske godbe v Murski Soboti, 1. decembra na srečanju Evropskega Lions kluba v Murski Soboti, slišali pa nas boste lahko tudi na dveh božičnih koncertih in sicer 16. decembra na Kobilju ter 22. decembra v Bodoncih. Seveda ne izključujemo še kakšnega dodatnega javnega nastopa ali koncerta in pa osebna praznovanja, saj prihaja mesec december, mesec praznovanja in obdarovanja.

PRIPOROČAMO:

 VSI PREDSTAVLJENI GLASBENIKI NA POMUREC.COM