Velika Polana

Hkrati s človekom se začne kulturna krajina, ki je sprva nastajala s krčenjem nižinskih gozdov, z urejanjem pašnikov in kmalu tudi njiv. Suhi otočki znotraj zamočvirjenega in poplavljenega sveta so bili vedno ugodni za varno naselitev.
Na malopolanskem delu so bila najdena tri prazgodovinska kamnita orodja, ki dokazujejo zgodnjo poselitev teh krajev. O tem priča tudi prazgodovinska naselbina iz bakrene dobe severovzhodno od Brezovice, na vzpetini Selca. Severno od Male Polane je v gozdu Košnata greda, kjer je bilo še pred drugo svetovno vojno več gomilnih grobišč iz rimskega obdobja, a so jih domačini razvozili. Tako je danes dobro vidna le še ena gomila. Med Brezovico in Nedelico je vzpetina Gaje, kjer naj bi bilo nekoč prav tako dobro vidno gomilno grobišče. Vzhodno od vzpetine je še danes vidna sled rimske ceste.

Velika Polana je gotovo najbolj znana kot rojstni kraj pisatelja Miška Kranjca (1908 - 1983), ki ga literarni zgodovinarji uvrščajo med predstavnike socialnega realizma. S krogom sodelavcev je v času med vojnama poskušal sooblikovati družbeno dogajanje v Prekmurju. Pri tem je najpomembnejše kratkotrajno izhajanje študentskega časopisa krščanskih socialistov Novi čas leta 1932 ter v letih 1934 in 1935 komunističnega glasila Ljudska pravica, katerih urednik je bil. Med drugo svetovno vojno je bil med organizatorji partizanskega gibanja v Prekmurju. Kraji, kot so Copekov mlin, Logarnica v Polanskem logu, gozd med Veliko Polano in Trnjem ali Brezovico, pa so bili zaradi tega tudi mesta pogostega zbiranja organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja.