Domača žganjekuha: Vrelne posode in novosti pri izdelavi žganjarskih kotlov

Za alkoholno vrenje so najbolj primerne čiste in razkužene posode iz plastike in nerjavečega jekla. Pri izdelavi žganjarskih kotlov pa novejša dognanja opozarjajo, da tudi baker ni tako popolnoma varen, kot so mislili na začetku.

Posode iz plastike

Pri nakupu vrelne posode iz plastike morate biti posebej previdni in preveriti, če je izdelana iz nizkotlačnega polietilena in poliesterske smole, ki je ojačana s steklenimi vlakni. Zaradi uporabe neprimerne plastične posode lahko med vrenjem kisline vežejo nase plastične snovi, bodoče žganje pa dobi napako z vonjem po plastiki.

Z uporabo drugih nepreverjenih plastičnih posod, ki jih sadna kislina razjeda in oddaja  škodljive snovi, lahko posledično vpliva na kakovost bodočega žganja. Plastika sicer ima slabo toplotno prevodnost in posode z večjim volumnom niso najbolj primerne za alkoholno vrenje. Kljub temu, da izdelovalci za plastične posode garantirajo, da je pri izdelavi uporabljen kakovosten in neoporečen material, pa vseeno morate zaradi sigurnosti opraviti kontrolo. Kontrolo opravite tako, da plastično posodo obdelate s paro in med parjenjem poskušate, če je kondenzat povsem čistega vonja in okusa. Če s pokušnjo zaznavate prisotnost stirola potem ste ugotovili, da je posoda neuporabna za namene alkoholnega vrenja in tudi za začasno skladiščenje surovega žganja.

Posode iz nerjaveče pločevine

Nerjaveče posode so popolnoma izrinile in nadomestile dolgo časa cenjeno leseno posodo. Za izdelavo vrelnih posod iz plemenitega jekla se uporablja nerjavna pločevina z oznako DIN4401 ali DIN4571. Posode so sicer nekoliko dražje, vendar se naložba kmalu povrne. Prednosti teh posod so v tem, da so odporne proti kislinam, imajo nevtralen odnos do vonja in okusa. Imajo pa tudi izredno dobro toplotno prevodnost in omogočajo uravnavanje temperature med vrenjem. Zaradi gladkih notranjih površin se dajo hitro in enostavno čistiti. Zadostuje mlačna voda in visokotlačna naprava za čiščenje. Posode iz plemenitega jekla lahko uporabljate tudi za skladiščenje viljamovega destilata in viljamovke do stekleničenja. Pri nakupu je priporočljivo, da so opremljene z vrelno veho, z vgrajenimi vratci za čiščenje, z elektro mešalom in ventiloma za polnjenje in praznjenje ter z merilnimi skalami in pipami za jemanje vzorcev.

Novosti pri izdelavi žganjarskih kotlov

Do sedaj je kot material za izdelavo žganjarskih kotlov bil nenadomestljiv le baker. Novejša dognanja pa opozarjajo, da ni priporočljivo v celoti staviti le na baker in ga uporabljati za izdelavo kotlov. Slabosti bakra so v tem, da v kontaktu s kislinami tvori zeleni volk, ki je strupen in kancerogen in se lahko znajde tudi v končnem žganju. Žganjarji so sicer bolj seznanjeni o posledicah metilnega alkohola, premalo pa z novimi strupenimi in kancerogenimi snovmi kot so npr. zeleni volk, etilkarbamat, furfurol, cianovodikova kislina itd. Tem posledicam se lahko izognete le pod pogojem, da za izdelavo kotla, uporabite kombinacijo plemenitega jekla in bakra.

Prednosti kolone v primerjavi z navadnimi žganjarskimi kotli

Pri destilacijskih kotlih z nadgradnjo s tri-stopenjsko kolono, se postopek destilacije žganj izvede z enkratnim delovnim postopkom, kjer se avtomatsko ločujejo programirano vse tri frakcije. Ni potrebno več kuhati drozge tri krat, da dobite surovo žganje in še enkrat kuhati (prižig), da dobite pravo užitno žganje. Tako se izognete štirikratnemu kuhanju žganja, ob tem pa zmanjšate stroške porabe energije ter čas kuhanja.

Kako je sestavljena kolona?

Kolona je sestavljena iz posebnih ojačevalnih nastavkov (stopenj ali prekatov) v katerih so nameščeni zvončasti nivoji. Koncentracija alkohola zaradi ohlajanja in segrevanja, postopoma narašča od nivoja do nivoja. Vrh kolone sestavlja še deflegmator, ki opravlja delno utekočinjenje višjih alkoholov, ki se vračajo nazaj v kotel, ostala bogata para z alkoholom in aromami pa se odvaja v glavni hladilnik.  V novejšem času večina kupcev zahteva še vgradnjo katalizatorja nad deflegmatorjem.

Tako se preko katalizatorja izločijo nezaželene kisline, posebej pa strupena cianovodikova kislina in etilkarbamat, ki je kancerogen. Ko navedene snovi zreducirate s pomočjo katalizatorja, takrat tudi pridobivate zelo aromatičen destilat po kočani destilaciji.