Študenti v skrbeh: Bolonjska prenova ni čarobna palčka

Na področju visokega šolstva se nam v tem letu obeta nova Uredba o financiranju visokošolske dejavnosti, ki vključuje doseganje ciljev in kakovosti visokošolskih institucij. Številne novosti v visokem šolstvu pa predvideva Nacionalni program visokega šolstva.

Nacionalni program visokega šolstva za obdobje od leta 2011 do 2020, ki je trenutno v javni obravnavi in bo v parlamentu predvidoma v začetku prihodnjega leta, predvideva novosti, ki bodo v prid višje kakovosti, kar tudi študentje najbolj poudarjajo, da si jo želijo.

Foto: Aleš Hostnik

Težava so visokošolske institucije

Bolonjski programi so med študenti sprožili val nezadovoljstva, saj menijo, da ni obljubljene izbirnosti in primerljivosti diplom. Vendar, kot odgovarja dr. József Györkös, državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), je veliko več kritik na račun kakovosti novih študijskih programov, kar je težava visokošolskih institucij, ki so izvajale prenovo študijskih programov: »Z novim Nacionalnim programom visokega šolstva 2011-2020 načrtujemo zagotavljati takšne okvire delovanja visokošolskih institucij, ki bodo omogočali dvig kakovosti, primerne akademske standarde ter zadostno financiranje visokega šolstva.«

Nikola Risteski in Danilo Majhenič sta kot študenta bila vključena v oblikovanje bolonjskih programov na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM. Risteski vidi problem bolonjskega procesa v tem, da se marsikje ni spremenila miselnost, študentje so velikokrat preobremenjeni ali pa se je zahtevnost preveč znižala: »Na tem področju je potrebno še dosti stvari urediti. Bolonjska prenova ni čarovna palčka, ki bi odpravile vse težave, kot je npr. zloraba študentskega statusa in "kupovanje" socialnega miru.«

Majhenič ob tem dodaja, da je bolonja preveč na hitro vpeljana: »Ker je kader, ki je pripravljal "nove" programe večinoma starejši, je odraz novih programov v nekaterih primerih le preimenovanje in skrčenje na krajšo časovno obdobje.«

Brezposelnost mladih skokovito narašča

Število brezposelnih s sedmo stopnjo izobrazbe, ki so mlajši od 30 let, je od septembra 2008 naraslo za 69 odstotkov, zato bi na določenih fakultetah, za katere ni potrebe na trgu dela, bila potrebna omejitev vpisa. MVZT omejitev vpisa ne predvideva, saj so za to odgovorne visokošolske institucije, ki morajo preučiti vlogo študijskih programov v družbi. »Sicer pa je odgovornost tudi na študentih, ki se vpisujejo, da svojo vpisno odločitev skrbno pretehtajo tudi z vidika kasnejše možnosti zaposlovanja,« dodaja dr. Györkös. Sicer fakultete morajo imeti tudi skrb za lastne diplomante in njihovo spremljanje. Iz tega razloga nekatere fakultete že imajo alumni klube.

Foto: Samo Bešlagič

Risteski meni, da rešitev ni samo v omejevanju vpisa ampak tudi v omejevanju odpiranja novih študijskih programov: »Videl sem študijske programe z imeni "Kozmetika VS", "Fotografija pri kozmetiki VS", "Socialna gerontologija VS", "Informatika v upravi in poslovanju VS" itd. Kdo bo zaposlil te profile? Ali je res potrebna fakultetna diploma za kozmetiko?«

Še en vzvod vidi tudi v politiki štipendiranja, z večjim poudarkom na dodatku za deficitarne poklice in kadrovskih štipendijah, za katere podjetja niso dovolj stimulirana.