FOTO: Na Spodnjem Kamenščaku o simbiozi človeka in čebele

V mladinskem centru Prlekije, na Spodnjem Kamenščaku je potekalo strokovno predavanje o slovenski čebeli. Podžupan mesta Ljutomer in podpredsednik čebelarske zveze Slovenije, Janez Vencelj, je predstavil pomembne informacije o negi in lastnostih zaščitene slovenske "kranjske čebele"

V mladinskem centru Prlekije je potekalo predavanje o čebeli. Premalo ljudi se zaveda, kako pomembna je čebela v naravi in za človeka. V polnem prostoru mladinskega centra je beseda tekla ne samo o škodi, s katero se čebelarji srečujejo ob napačni uporabi škropiv, temveč tudi o temah nege in skrbi pri čebelah. Vencelj je v predstavil 6 različnih čebeljih vrst, vendar je celotno predavanje bilo posvečeno le slovenski čebeli. Strokovno, navaja Vencelj, se slovenska čebela imenuje apis mellifera in je izključno sivkaste barve.

Pogosto prihaja do pomote pri določanju barve, kajti slovenska čebela ni rumena. Rumene, navaja Vencelj, so le ose ali italijanske čebele. Po podatkih zgodovine čebelarstva v Sloveniji, je pričel s čebelarstvom Anton Janša med 1734 in 1773. Podžupan Vencelj je zelo podrobno predstavil lastnosti čebelje družine in organizacijo panja, v kateri je vsaka čebela zadolžena za točno določeno funkcijo v točno določenem dnevu svojega kratkega življenja. Vencelj navaja, da poletna čebela živi približno 60 dni.

"Brez čebel ni rastlin, brez rastlin ni hrane, brez hrane ni živali in brez živali ni človeka. Če ne bo čebel, tudi nas ne bo. In tudi vemo, da čebela brez čebelarja v naravi ne preživi."

Ta pomemben stavek je predavatelj omenil kot dejstvo, ki izkazuje simbiozo živih vrst. Čebela nudi človeku med in sredstva, ki jih uporabljamo v medicinske namene. Zanimiv podatek poda podžupan v izjavi o "matičnem mlečku", kateri se uporablja za zaviranja procesa staranja, pospešuje presnovo, uravnava delovanje telesnih žlez in vzdržuje normalno delovanje živčnega sistema. Prav tako je tudi čebelji strup v želu koristen in se uporablja za zdravljenje revmatizma in sladkorne bolezni.  Vencelj ob enem navaja, da je čebelji pik, čeprav koristen, lahko tudi zelo nevaren in povzroči alergijo.

Človek pa vrača čebeli uslugo z nego in skrbjo, da preživi. Zato so že nekdaj čebelarji odkrivali različne vrste panjev, za lažjo skrb in za preprečevanje poškodb čebel ob jemanju surovin iz panja. Posebno pozornost, poudarja  Vencelj, se namenja v času, ko čebele rojijo. Čebelar na tak način lahko pridobi novo družino. Čeprav pa nekatere informacije prikazujejo napad čebel v času rojenja, Vencelj omenja, da čebele takrat nikakor niso agresivne.

Čebelo lahko tudi ogrožajo zajedavci in bakterije. Vencelj navaja dejstvo, da vsak čebelar mora poznati in biti pozoren na gnilobo. Vir so predvsem opuščeni čebelnjaki, neočiščeno orodje in posamezni pogojii pod katerimi se čebelari. Velik del škode ali smrt čebel se dogaja zaradi nestrokovnega ali nedovoljenega škropljenja dreves.

Zato obstajajo določeni zakoni, ki pod nadzorom strokovne službe določajo, kdaj in kako se drevesa škropijo. Vencelj je ponovno navedel, da morata človek in čebela z roko v roki sodelovati. Kajti brez čebel tudi kmet ne bo imel pridelka. Že Lojze Slak, legenda slovenske narodne glasbe, je v pesmi "Čebelar" prikazal spoštovanje čebelarja do čebel.

Več fotografij v spodnji galeriji ...