Slovenski izobraževalni sistem - tu imamo problem

Že pred 235 leti je škotski razsvetljenski mislec, moralni filozof in ekonomist Adam Smith v svojem epohalnem delu Bogastvo narodov raziskoval vzroke za gospodarsko uspešnost držav. V delu, ki je leta 2010 izšlo tudi v slovenskem jeziku, je škotski filozof prišel do enega izmed zelo pomembnega zaključkov - da je gospodarska uspešnost držav odvisna predvsem od delitve dela in usposobljenosti delovne sile. 

Povezava med izobraženostjo prebivalstva in gospodarsko uspešnostjo je ena izmed najbolj študiranih med ekonomisti. Zato je letošnja objava rezultatov mednarodne primerjava znanja na področju matematike, branja in znanosti - PISA 2009 odlična priložnost za osvetlitev povezave med človeškim kapitalom in gospodarsko uspešnostjo držav. 

Foto: Ciril Jazbec

Kako kakovostni so izobraževalni sistemi? 

Ocenjevanje znanja matematike, branja in znanosti v študiji PISA je izvedeno na osnovnošolski in srednješolski ravni. Preverjanje znanja na vsakem izmed področij se izvede s preizkusi bralnega razumevanja, matematičnih spretnosti in naravoslovja. Znanje matematike, branja in naravoslovja se oceni na standardizirani lestvici med 1 in 6. Višja ocena predstavlja višjo raven znanja. V vzorec držav, kjer je bilo izvedeno preverjanje znanja, so bile vključene države OECD, države jugovzhodne Evrope, Južne Amerike, nekatere države bližnjega vzhoda in Severne Afrike (Katar, Tunizija) ter države osrednje in južne Azije. Celotni vzorec je zajel 79 držav. 

Rezultati mednarodne primerjave znanja na področju znanja so izrednega pomena za primerjavo kakovosti izobraževalnih sistemov. V današnji digitalni dobi je sposobnost učinkovite obdelave informacij ključnega pomena za informacijsko pismenost, funkcionalnost in absorpcijo novega znanja. Učenci, ki se pri rezultatih bralne pismenosti nahajajo na najnižji ravni, niso sposobni niti prepoznati informacij in sporočil krajših nestrokovnih besedil, niti podati refleksije in evalvacije besedila z osebnega vidika. Na drugi strani so učenci na najvišji ravni bralne pismenosti sposobni podati večkratno sklepanje, primerjave ter vključitve lastnih idej v celovit okvir abstraktnega razmišljanja. 

Bralna pismenost: Šanghaj tik pod vrhom, ZDA v zgornji sredini 

Kar 98,6 odstotkov učencev v državah OECD je v letošnji mednarodni primerjavi znanja preseglo prvo raven, medtem ko je le 1,1 odstotek študentov v državah OECD dosegel najvišjo raven bralne pismenosti. Rezultati študije kažejo, da je največja bralna pismenost prisotna v državah kot so Južna Koreja, Finska, Hong Kong, Singapur, Kanada in Nova Zelandija. Če bi bil Šanghaj neodvisna država, bi na lestvici bralne pismenosti dosegel prvo mesto. Države z najštevilčnejšim študentskim prebivalstvom kot so ZDA, Francija in Velika Britanija so se uvrstile v zgornjo sredino držav. 

Foto: Aleš Hostnik

Slovenija pod povprečjem 

Slovenija se je na področju bralne pismenosti uvrstila znatno pod povprečje držav OECD, v skupino skupaj z državami kot so Italija, Latvija, Grčija in Španija. Slovenski učenci so se na področju bralne pismenosti še posebej slabo odrezali na področju refleksije in evalvacije prebranih besedil, ki vključujeta povezavo konteksta besedila z osebnimi izkušnjami ter izražanje osebnega mišljenja o sporočilu besedila. Upoštevajoč področje refleksije in evalvacije besedila se je Slovenija uvrstila močno pod povprečje držav OECD skupaj z državami kot so Turčija, Litva in Slovaška.

Preizkus znanja na področju matematike in naravoslovja je vključeval preverjanje razumevanja preprostih nalog, ki vključujejo logično razmišljanje, elementarno geometrijo ter odstotni račun. Na področju matematike in naravoslovja so najvišja mesta zasedle vzhodne azijske države kot so Kitajska (Šanghaj), Hong Kong in Singapur. V splošnem so se na področju matematike zahodne države odrezale slabše kot na področju bralne pismenosti. Slovenija se je na področju matematike in naravoslovja uvrstila nad povprečje držav OECD skupaj z Dansko in Veliko Britanijo. 

Nizka informacijska pismenost prebivalstva prinaša nekonkurenčnost delovne sile 

Dobro bralno razumevanje in visoka matematična usposobljenost prebivalstva sta osrednja elementa informacijske pismenosti v digitalni dobi. Leta 2003 je OECD izdal študijo Literacy in the Information Age, ki je raziskala informacijsko pismenost odraslih v razvitih državah. Študija je ugotovila, da sta dve tretjini odraslih Slovencev uvrščeni v najnižji rang informacijske pismenosti, za katerega je značilna nizka zmožnost obdelave, interpretacije ter evalvacije informacij. Zanimiva ugotovitev študije je tudi, da se le 5 odstotkov slovenskih managerjev uvršča v najvišji rang informacijske pismenosti medtem ko je na Švedskem ta delež na ravni 25 odstotkov. 

Foto: Aleš Hostnik

Obstajajo številne negativne posledice nizke informacijske pismenosti prebivalstva. Med njimi prevladujejo predvsem globalna nekonkurenčnost delovne sile, ki zaradi prenizke ravni matematičnega in bralnega znanja ni zmožna proizvajati znanja, idej in inovacij z visokim potencialom v obliki kakovostnih raziskav in razvoja (R&D), patentiranja, vrhunskih inovacij ter publikacije člankov v najbolj uglednih znanstvenih revijah. Hkrati nizka raven informacijske pismenosti države obsoja na nizko plačana delovna mesta in posledično manj kakovostno delovno okolje. 

Slovenski učenci ne blestijo v matematičnem in naravoslovnem znanju 

Pogosto navedena značilnost Slovenije je, da se država lahko pohvali kot vzhodna Švica oz. sinonim za najbolj razvito bivšo komunistično državo. Nedavni rezultati raziskave PISA 2009 dokazujejo, da se slovenski učenci po znanju matematike in naravoslovja ter bralni pismenosti ne uvrščajo v vrh med bivšimi komunističnimi državami. Na področju bralne pismenosti so Slovenijo prehitele Estonija, Poljska, Madžarska in Latvija, medtem ko je na področju matematike in naravoslovja Slovenija v skupini tranzicijskih držav zaostala za Estonijo. Bralna, matematična in naravoslovna pismenost so ključni kazalci bodoče dinamike človeškega kapitala. 

Če iz primerjave izključimo Kitajsko, v vzorcu držav, ki so bile vključene v PISA 2009 študijo, obstaja močna povezanost med gospodarsko uspešnostjo in kazalci splošne pismenosti prebivalstva. Nedavno sta Robert Barro in Jong Hwa Lee predstavila rezultate študije, v kateri sta zbrala podatke o celotnem številu let šolanja za 146 držav med leti 1950 in 2010, ter ugotovila, da na dolgi rok obstaja izrazito pozitivna povezava med številom let šolanja in gospodarsko uspešnostjo držav.

-----------------

2. del komentarja bomo objavili v četrtek, 13.01.2011.

Rok Spruk je ekonomist.