Mojca Horvat: Prekmurščina je veliko pomembnejša, kot si predstavljamo

27-letna Dokležovčanka diha s prekmurščino, njen raziskovalni opus pa se kljub delovnemu mestu asistentke na ljubljanski Filozofski fakulteti razteza po celotni Sloveniji. Še najraje ga udejanja ravno v domači pokrajini.

Horvatova od študijskega leta 2009/2010 opravlja delo asistentke na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer pri dveh predmetih – Slovenska narečja in Socialne zvrsti slovenskega jezika. Poleg glavne zadolžitve - vodenja vaj, to delo vključuje tudi mentorstvo in bdenje nad seminarskimi nalogami, ki jih pripravljajo študentje kot eno izmed študijskih obveznosti. 

Slovenščina ji je bila položena v zibelko 

Akademsko pot, po kateri hodi danes, je začela tlakovati že v zgodnjih letih. "Če ne v gimnaziji (obiskovala sem Gimnazijo Franca Miklošiča v Ljutomeru), pa mogoče že celo prej, saj so bila moja otroška in mladostniška leta, ki sem jih preživela v Dokležovju, povezana s preživljanjem časa ob maminih pripravah na poučevanje (ki je tudi učiteljica slovenščine)," pojasnjuje Horvatova. 

Po končani gimnaziji se je vpisala na študij slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in ga leta 2007 končala z diplomsko nalogo Geolingvistični prikaz nekaterih leksemov iz pomenskega polja bolezni – samostalniki (po gradivu za SLA).  Trenutno je vpisana v 2. letnik doktorskega študija, smer Zgodovina in dialektologija slovenskega jezika, že četrto leto pa deluje tudi kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 

Literaturo je dojemala kot nekaj zelo svobodnega in naravnega 

Znotraj študija slovenistike je imelo v njenem opusu strasti do dela posebno mesto jezikoslovje. "Ponujalo mi je največ izzivov z možnostjo opazovanja delovanja celotnega jezikovnega ustroja v njegovi globini. Seveda sem z veseljem študirala tudi drugi pol slovenistike, tj. literaturo, a priznam, nikoli s tako vnemo kot jezikoslovje. Vse, kar je bilo povezano z literaturo, sem dojemala kot nekaj zelo svobodnega in naravnega, kot nekaj, kar se ne da ujeti in zapreti v ustaljene vzorce in predalčke. To področje je bilo tisto, ki sem ga želela občudovati na drug, intuitivni način, ne pa z umom in s tujimi interpretacijami." 

Njeno trenutno delo zajema tudi terensko aktivnost, med drugim tudi na področju Prekmurja. "V tem letu sem prepotovala področje vseh sedmih slovenskih narečnih skupin, in sicer z različnimi  nameni, kar nekajkrat sem se ustavila tudi v svoji najljubši, torej panonski narečni skupini.

V Prekmurju sem sprva paberkovalno pridobivala nekaj narečnih posebnosti za posamezne dialektološke raziskave, ki sem jih nato predstavila na simpozijih ali v zbornikih (npr. o narečnih mejah in posameznih glasovnih in besednih raznolikosti v ravenski, dolinski in gorički različici prekmurščine ter zgodovinskih in geografskih vzrokih za tako situacijo), nato sem sistematično prihajala v posamezne kraje z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (Cankova, Kančevci), katerega prvi zvezek sedaj pripravljamo na Inštitutu." 

Za doktorsko disertacijo povprašala Prekmurce 

Tretji cilj terenskega dela je povezan z raziskavo, ki jo pripravlja znotraj doktorske disertacije. Ta bo namreč zajemala narečno besedje s pomenskega polja rastline, kakor ga poznajo vsa slovenska narečja. "S to vprašalnico sem se ustavila v krajih Dokležovje, Bakovci, Kančevci, Večeslavci, nekaj prekmurskega gradiva, ki bo zajeto, pa so zbrali tudi nadebudni študentje v krajih Pertoča, Brezovci, Lipovci in Črenšovci. Ob vsem tem pa moram poudariti, da me povsod v Prekmurju informatorji sprejmejo odprtih rok in odprtega srca, pripravljeni pomagati in razkriti najbolj njihove besede, za kar sem jim neizmerno hvaležna." 

Do Prekmurja in prekmurščine sicer goji poseben odnos. "Ne morem, da ne bi začutila vsaj kanček čustvenega zanosa in seveda, ponosa, da govorim to lepo narečje. Kar pa se tiče strokovnega vidika in zgodovine slovenskega jezika, je prekmurščina pomembna veliko bolj, kot se tega zavedamo mi, ki smo njeni nosilci. Za obrobne različice jezika je značilno, da  tukaj dinamika jezikovnih sprememb in inovacij ni tako burna kot v središčnih različicah, posledica česar je dlje časa ohranjanje konzerviranega stanja določenih jezikovnih oblik." 

Nas kdo razume? Da, a le, če želimo … 

Foto: Kristijan Škrlec

Pa meni, da smo Prekmurci v okviru jezikoslovja dovolj ponosni na svoje narečje? "Smo in nismo. Občutek imam, da Prekmurci hodimo po Sloveniji z mislijo, »saj nas tako nihče ne razume«. Priznam, tudi sama sem na začetku, ko sem prišla študirat v Ljubljano, imela tako mnenje o Neprekmurcih, a vendar se je kaj hitro izkazalo, da z mislijo o nerazumljenosti le vzpodbujam in gojim tako situacijo in tudi sama ne dopuščam odprtega prostora za drugo mišljenje. Kaj hitro pa, ko sem v komunikacijo pristopila brez predsodkov, tudi problemov s sporazumevanjem ni bilo več. Govorim seveda le o eksperimentalnih situacijah, saj tudi sama izven Pomurja ne govorim narečno."

Lepote se nam ponujajo na pladnju, a si jih ne upamo vzeti zase 

Poleg kulturnega bogastva ji zadnjih nekaj let precej pomeni tudi spoznavanje življenjske resnice. Besede duhovnost nima preveč rada. "Nasmehnem se, ko slišim besedo duhovnost, saj je kot taka zadnje čase zares prepogosto prisotna, izrabljena in izkoriščena, celo do te mere, da niti več ne znamo povedati, kaj sploh pomeni. Zase bi raje rekla, da poskušam spoznavati življenjske resnice in si odgovarjati na vprašanja, predvsem z namenom osmisliti življenje tako, kot ga imamo." 

Pravi, da je v določenem trenutku dojela, da sploh ne znamo živeti oz., da si življenje razlagamo na nepravi način. "To je na način, ki nam absolutno ne omogoča nobenega uživanja in zavedanja vseh lepot, ki se nam ponujajo, a si jih ne upamo vzeti zase."

Mojčinih NAJ 5:

Svetovni voditelj: Keisha Crowther, šamanka z odprtim srcem in ljubeznijo do vsega, kar je.

Glasbena skupina/izvajalec: Zares zagotovljen užitek je zame Kreslinova glasba, v avtu pa najraje poslušam energijo Neishinih umetnin.

Knjiga: Zdaj! (E. Tolle), Nova zemlja (E. Tolle)

Kraj v Pomurju: Bukovniško jezero, Goričko, obmurska ravnica

Želja v življenju: Znati sprejeti in kvalitetno preživeti vsako situacijo, v kateri se znajdem.

PRIPOROČAMO:

Vsi profili na Pomurec.com