Rob: Opravičujem se vsem, ki menijo, da v svojih prizadevanjih nisem uspel

Potem ko je Damir Rob v nedeljo ponudil svoj odstop, a ga klub ni sprejel, je slednji podal nepreklicen odstop z mesta trenerja in športnega direktorja Nafte. Kdo bo njegov naslednik bo verjetno znano v prihodnjih dneh, objavljavljamo pa celotno odstopno izjavo Roba, v kateri je pojasnil razloge za odstop.

"Tudi, ko odhajaš, moraš biti dostojanstven. Kot človek morale in etike sem po zadnji tekmi poklical predsednika in ponudil odstop. Razlog odstopa nikakor niso rezultati, ker bi v normalnih okoliščinah to storil že lani kot moralni čin. Tudi v primeru zmage bi odstopil. Razlog so nevzdržne razmere, v katerih je nemogoče delati. Pred tedni sem že prav tako po tekmi s Triglavom ponudil odstop, ki ni bil sprejet. Sedaj vidim, da sem naredil napako in menim, da sem moral odstopiti že septembra lani po prvi nočni domači tekmi z Rudarjem. Takrat se je začela agonija, kateri še dandanes ni konca. Mogoče sem storil napako, ker sem želel pomagati. V preteklem obdobju so se drugje menjavali trenerji, pri nas pa predsedniki, kar tudi ni normalno. V tem času so se zgodili čudni transferji, ne da bi se ščitili interesi kluba, klub pa je tudi s tem pripeljan na rob prepada. Razočaran sem, verjel sem obljubam in zagotovilom, od katerih pa se ne da živeti. Težko je trenirati in igrati, ko glava ni čista.

Opravičujem se vsem, ki menijo, da v svojih prizadevanjih nisem uspel. Opravičujem se najprej Gorgonam, gledalcem in zvestim privržencem najstarejšega kluba pri nas, katerim nam ni vseeno, kar bo z Nafto in z nogometom v Pomurju nasploh. Posebno opravičilo vsem igralcem in sodelavcem, ki najbolj vedo, kako kalvarijo smo vsi skupaj prestajali. Razmere, v katerih smo delovali, ni mogoče razložiti, ne želim pa, verjemite, nobenemu, da to preizkusi, niti najhujšemu sovražniku ne. Ne zamerim tudi tistim 'prijateljem', ki so od prvega dne metali polena pod noge in vse prej kot pomagali, kljub temu, da so bili v klubu. Sprejel sem tudi dvojno vlogo in mesto športnega direktorja, da zmanjšamo stroške. V zadnjem času sem pomagal najti rešitev tudi izven meja za reševanje kluba. Za to odločitev sem se odločil sam, brez kakršnihkoli pritiskov. Spomnite se pred dvema letoma, ko so nekateri naredili konstrukt in pritiskali na predsednika, kateremu smo lahko hvaležni za igranje v 1. SNL. Vemo pa, kaj se zgodilo takrat - Bochum. Hvala vsem tistim, ki so mi pomagali pri nabavi nove športne opreme in osnovnih potrebščin, ker bi brez tega eni igralci bili brez opreme in drugih minimalnih pogojev. Rezultatsko smo še vedno v zoni in okrog mest, kjer je Nafta vedno končala tekmovanje, skupaj s klubi, ki imajo urejene zadeve, o katerih mi trenutno lahko le sanjamo zadnjih osem mesecev.

Ljudje, ki se spoznajo na nogomet, vedo, kaj to pomeni. Danes je najlažje kupovati, najtežje pa ustvarjati. Jaz sem se odločil za daljšo pot ustvarjanja. Ponosen sem, da mi je uspelo omogočiti nekaterim igralcem od malih nog, da uresničijo svoje sanje. Vzgajal sem jih tudi po moralnih in etičnih načelih, kar manjka poglavitno naši družbi. To moralno zadoščenje nima cene. Živimo v virtualnem svetu, vse je dovoljeno, žal mi je samo, da se je najbolj pljuvalo domače igralce, kateri so želeli dobro in pomagali klubu v najtežjih časih. To ni v redu. Ti mladi ljudje rabijo pozitivno ozračje in sredino, ki jih spodbuja in ne spodriva. Prvoligaški nogomet ni humanitarna organizacija. Živimo v pravni državi, kjer zaposleni, trenerji in igralci plačujemo vse davke in prispevke. Pred meseci smo se vsi zgražali nad delavci enega podjetja, ko tri mesece niso dobivali prejemkov, za nas pa naj bi bilo normalno, da smo še več mesecev brez nadomestil. Igralci imajo družine, katere so jih morale v tem času vzdrževati. To je kruta realnost. Delal sem pošteno in vestno, vse z enim namenom, da pomagam Nafti. V situaciji, kot je bila pri Nafti, noben normalen trener ne bi tega sprejel. To so mi svetovali mnogi pravi prijatelji, želeli so mi dobro, ampak pretehtalo je srce do Nafte in klic človeka, ki mi je prvič ponudil priložnost in ljubezen do nogometa nasploh, še posebej v Pomurju. Nisem gledal sebe. To je moja napaka.

Dobrota je sirota se ne reče zaman. Ampak ni mi žal, ker imam rad nogomet. Ponudil sem odstop, kar zame pomeni, da sem definitivno odstopil. Želim pomagati in bom pomagal tudi v prihodnje, če bo potrebno, ampak svoje odločitve ne bom spremenil. Ne bom si premislil, kakor nisem tudi premišljeval v situaciji, ko me je dolgoletni predsednik trikrat poklical in je bilo potrebno pomagati. Trikrat sem bil trener, vedno smo bili pri vrhu v jesenskem delu, kristalno jasno je pa za vsakič, zakaj smo vedno rezultatsko padli spomladi.

Mogoče sem pa res kriv, ker sem želel pomagati. Nafta je in bo vedno v mojem srcu, tako kot je tudi v srcih Noviniča, Vinka, Vaša, Vöröša in ostalih, katerim sem od malih nog poizkušal vsaditi to ljubezen do nogometa in najstarejšega kluba pri nas. Vrnil sem se predvsem zaradi afirmacije Vinka, Vaša in ostalih Pomurcev, ki bi že bili zgodovina. Ponosen sem na te fante in pokončno držo vseh, ki smo bili v teh najtežjih časih skupaj za Nafto. Želim vsem obilo uspeha."

Damir Rob