Plitviška jezera - biser Unescovih bogatstev

 Plitviška jezera so ena največjih zanimivosti v Evropi in so uvrščena v Unescovo svetovno dediščino.

Narodni park Plitviških jezer se nahaja v Liki na Hrvaškem  in se razprostira na 192 kvadratnih km. Jezer je 16, ki so čudovite barve od modre do zelene, obdajajo pa jih gozdovi. Delijo se na zgornja jezera (12 jezer) in spodnja jezera (4 jezera). Najvišje je Prošćansko jezero, ki leži na nadmorski višini 639 m, najnižje pa Novakovića Brod 503 m. Jezera so med seboj povezana s stezami, tako da si jih turisti lahko dodobra ogledajo in preživijo čudovit dan v miru in lepoti narodnega parka.    

Zgornja jezera

Plitviška jezera se delijo na zgornja in spodnja jezera. Med zgornja jezera so uvrščena  jezera z imenom Prošćansko, Ciginovac, Okrugljak, Vir, Batinovac, Veliko, Malo, Galovac, Milino, Gradinsko, Burgeti in Kozjak jezero. Prošćansko jezero, kot najvišje jezero, je dobilo ime po količkih (prošču) ali po legendi po prošnji Črne kraljice za vodo. Za to jezero je značilno, da priteka stalen vodni tok Matice ali združeni Crna in Bjela reka. Pustolovščino začnemo s sprehodom po naravni lepoti ob Prošćanskem jezeru, visoko na 636 m nadmorske višine in s širino jezera 0,68 kvadratnega kilometra. Po prehodu skozi divjino z bujnim rastjem, v katero je človeška roka le redko posegla vmes, hodimo po stezicah od jezera do jezera. Skoraj vsako jezero ima svojo legendo, po kateri je dobilo ime. Med imeni najdemo tudi Ciginovac, Batinovac, Milino.

Tri popolnoma različna jezera, vendar s skupno zgodbo o utopljencih, med katerimi so nek "Cigan", "Baka" (babica) in "Milo Mirić". Med posebnosti spadata predvsem jezera Vir in Kozjak. Za jezero Vir je značilno mnogo vrtincev. Kozjak ali Kozje jezero  je tudi dobilo ime po legendi, ki govori o utopljenih 30 kozah, ki so po tankem ledu bežale pred volkovi z obale na otoček. Jezero leži na nadmorski višini 534 m in doseže globino do 46m. Površina jezera je v velikosti 830 kvadratnih metrov. Značilnost za jezero Kozjak je prevoz z električno ladjo, ki ne pušča oljnega onesnaženja v vodo. Med posebnosti v območju zgornjih jezer uvrščamo še Štefanijin otok. Sam otok je sestavljen iz dolomitskih skal iz časa triasa in je poraščen z bukvami, lesko in drugim podrastjem.

Spodnja Jezera

Med spodnja jezera uvrščamo Milanovac jezero, ki je tudi dobilo ime po pastirju Milu, ki se je utopil. To jezero je največje med vsemi spodnjimi jezeri in leži na višini 523 m nadmorske višine. Dolgo je dobre polovice kilometra in široko od 50 do 90 m. Če se spustimo nekoliko nižje, pridemo do jezera imenovano Gavanovac, ki buri domišljijo posameznim pustolovcem in se lahko spustijo v pravo avanturo, kajti legenda tega jezera pripoveduje, da je v njem izginil zaklad. Jezero leži dobrih 9 m nadmorske višine nižje od Milanovac jezera in je po svoji velikost relativno majhno. Naslednje jezero, ki nam prekriža pot po divjini, se imenuje Kaluderovac. Ime je dobilo po menihu puščavniku, ki je nekoč živel v pol-pečini ob vodi. Jezero leži na višini 505 m nadmorske višine in je po površini 0,02 kvadratnega kilometra. Po prehodu skozi naravo prispemo do naslednjega jezera, imenovanega Novakovićev brod. Samo ime že nakazuje prehod ali prevoz Novakovićev. Kot zadnje jezero se na višini 503 m nadmorske višine nahaja jezero imenovano Lehnjakasta bariera.   

Rastlinski in živalski svet Plitvic

Pri sprehodu skozi narodni park Plitviška jezera lahko opazimo zelo bujno rastje. Ne glede iz katere smeri prihajamo, spoznamo 1146 vrst rastlin, razdeljenih v 109 družin. Številne rastline so zaščitene s strani Hrvaških zakonov. V rastju so morda najbolj zanimive vrste Endemov ali endemičnih vrtov. Med pomembne vrste uvrščamo tankolistno vrčico, ki se nahaja na področju Vilina draga pri Korenici, vodno zlatico, ki raste na področju Krbave in travniško modro čebulnico, ki se nahaja pri Korenici. V sami flori najdemo tudi rastline Lepi čeveljc, Zlata jezičnica, črne jelše in kot velika posebnost hrvaške flore Velecvetni dimek. Tudi živalski svet ne zaostaja v številčnosti za rastlinskim. V območju Plitviških jezer najdemo zelo bogat sistem metuljev. Sam izbor ponuja dnevne in nočne metulje. V vodi najdemo relativno majhno skupino različnih rib. Nekatere raziskave še vedno niso pojasnile, ali so te vrste rib umetno naseljene ali so v jezerih domorodne. Kot značilno vrsto rib najdemo Potočno postrv, pisanec. Kot umetno naseljeno ribo najdemo vrsto jezerske zlatoovčice, ki velja za ribo roparico, preneseno iz Severne Amerike.

Ob navedenih ribah najdemo v jezerih tudi rečne rake, ki pa so bili skoraj da iztrebljeni zaradi nekontroliranega lova. Ribolov je danes strogo prepovedan. V območju Plitviških jezer najdemo še živali kot so nekatere dvoživke, med katerimi so značilni pegasti močeradi, navaden pupek, žaba rosnica, navadna krastača. Med plazilce pa uvrščamo živorodno kuščarico, navadnega zelenca, povodno kačo, gada. Med pticami lahko poznavalec našteje 140 vrst ptic, od katerih 70 tudi gnezdi v območju jezer. Med sesalci v zgodnjih urah naletimo na medveda, volka, lisice, jazbeca in kune zlatice.

Obisk Plitviških jezer ne omogoča samo sproščenega sprehoda po naravni divjini, temveč tudi dober pregled vseh živalskih in rastlinskih vrst, ki jih Unescova organizacija ni zaman uvrstila na svoj seznam najlepših naravnih zanimivosti Evrope.

Več fotografij v spodnji galeriji ...