Potovanje po Balkanu (2. del)

Drugi del zajema izključno taborjenje v naravi. Umivali, prali zobe in posodo smo si v bližnjih rekah, potokih ali jezerih. Kuhali smo si s pomočjo gorilnika in ene posode, jedli smo vsi iz iste posode. Spanje v šotorih je poseben izziv, saj zaradi vročine, zjutraj ni možno zelo dolgo spati. Prav tako lahko ob vstopu iz šotora zjutraj doživiš kakšno presenečenje, recimo krave pred šotorom. Puščanje oblačil čez noč pred šotori torej ni priporočljivo, krave namreč z veseljem pojedo kakšen kos oblačil. 

Iz Bihaća smo se odpravili na Petrovačko polje. Znotraj omenjenega polja je 7 manjših polj, ki niso pretočna. Hidrologija je vezana na litološko sestavo. Večino površja predstavljajo dolomiti, na južni strani najdemo jurski apnenec, vmes lapor.

Polja imajo lokalne potočke, ki po izviru hitro poniknejo. Stalni tok vode je prisoten le na kontaktnem krasu. Polja tudi nimajo orografske razvodnice (ovire, vse ravno). Čeprav se vode podzemno tukaj pretakajo, pa ne moremo govoriti o tipičnem kraškem polju. Razlog je njihov videz. 

Medtem ko pri nas mak ne najdemo več na vsakem travniku, je mak v Bosni in Hercegovini nekakšna "stalnica" na travnikih.

Vsaka vas se lahko pohvali s pekarno in dobrim burekom z najrazličnejšimi nadevi. Posebni so tudi avtomobili, ki jih je mogoče videti v tudi najmanjših vaseh. Po kolovozih in poteh se vozijo avti brez tablic. Zanimive pa so tudi evropske tablice na avtomobilih. 

Ustavili smo se pri izviru reke Plive. Ob reki lahko opazimo plasti lehnjaka, ki sicer ne nastaja več (ni več vode na tej višini).

Nekdaj so bili tukaj mlini, danes lahko vidimo le še zapuščene objekte. 

Tukaj smo sicer našli prijazno staro žensko, ki nam je hitro postregla z domačo rakijo. Rekla je, da so vsi mladi odšli delat v tujino in se niso več nikoli vrnili. 

A življenje tukaj poteka popolnoma drugače, kot ga poznamo Slovenci. Ali pa je to ostanek mladih, ki jih tukaj ni več. 

To je eden redkih turističnih kompleksov daleč naokoli, ki je obdržal tradicionalno gradnjo. Za turiste so lepo označene tudi nekatere planinske poti (markirana pot), medtem ko za table oziroma smerokaze na cesti, tega ne bi mogli trditi. 

Kupreško polje je na višini 1000 do 1100 metrov nadmorske višine in velja za eno največjih ter najvišjih polj. Večinoma je površje sestavljen iz dolomitov, nekaj malega je tudi apnenca.

Skupina udornic Japage se nahajajo ob robu Kupreškega polja in imajo 7 udornic. Razlikujejo se po obliki, geologiji in velikosti. Japage so nastale na stiku med dolomiti in apnenci. Na njihovem dnu so aluvialni nanosi (odloženi v pleistocenu). Zanje so značilne strme stene. Udornice namreč nastajajo nad podzemnim tokom, kjer je nad njim pretrta kamnina. Luknje nastajajo s korozijo in erozijo, ko se tla posedajo. Če nastajajo hitreje, kot proces erozije začne odnašati material (sprožijo pobočni procesi) in nastanejo stene. 

Za to polje je značilno, da so ti dolomiti manj prepustni. Apnenec je veliko bolj prepusten in se je posledično na to mesto koncentriral tudi vodni tok, pri tem so nastale udornice. Udornica v dolomitih nima sten, ampak gladka pobočja, saj so dolomiti manj odporni proti preperevanju. Udornica Ravnjača ima dno zapolnjeno s sedimentnimi nanosi. Pred tem je imela popolnoma stožčasto obliko.

Blagajsko ali Rastičevsko jezero je z vodo napolnjena udornica. V njej je toliko sedimenta, da voda ne odteka več. Ponor je praktično popolnoma zamašen. V ostalih bližnjih udornicah je voda, kadar se nivo kraške vode zadostno dvigne.

Kupreško polje je bistvu planota. Zanjo je značilen fluviokras, ki ga predstavlja erozija v pobočju in akumulacija v ravnini. Ima slabo razvito rečno mrežo, saj so bila polja v preteklosti zasuta z materialom (največ v holocenu). Del vode Bilača ponika v prvem ponoru v primeru, če je vode malo. Če je vode veliko, teče voda dalje. Prvi podor se zliva v Jadran, drugi pa v Črno morje.

Naša pot se je nadaljevala po cesti čez gorati predel, ki je spominjala bolj na planinsko pot. Velikokrat so nam pot prekrižale tudi ovce. Pastirji teh ovac oziroma tako imenovani "čobani" so prišli za ovcami nekoliko pozneje ter na srečo spravili ovce s poti.

Več fotografij v spodnji galeriji...