https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

POM-TURE

FOTO: Sečoveljske soline – kjer si preteklost in sedanjost še vedno podajata roko

8.6.2020  

Sečoveljske soline so največje delno delujoče soline v Sloveniji in so del Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS). Nastale so na naplavinah reke Dragonje in so delo človeških rok. Po pisnih virih sodeč, so stare več kot sedemsto let, nekateri avtorji pa prisegajo, da so znatno starejše.

Krajinski park s površino približno 750 ha leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Nekoč so bile soline v Slovenski Istri povsod ob morski obali, danes pa so ohranjene le še pri Sečovljah in v Strunjanu.

Sečoveljske soline so leta 1989 zavarovali kot krajinski park, v katerem so dovoljene le tiste gospodarske dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Taki dejavnosti sta solinarstvo in gojenje morskih organizmov.

Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera

Na Leri sol pridelujejo v skladu s srednjeveško tradicijo, vendar so postopek pridelave nekoliko posodobili Avstrijci leta 1904, ko so preuredili območje Lere tako, da so več kristalizacijskih bazenov soli združili v eno večje območje, ki ga obkrožajo bazeni različnih stopenj zgoščevanja. Območje Lere je tako razdeljeno na predel kristalizacije in območja za zgoščevanje morske vode.

Pradavni način solinarjenja, ki so se ga piranski solinarji pred davnimi časi naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilu.

Južni del Parka imenovan Fontanigge leži med kanalom Grande in reko Dragonjo

Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja.

Na Fontaniggeah je mreža kanalov, ki so v preteklosti služili za dovod morske vode do posameznih solnih polj, za odvod izrabljenih in padavinskih vod ter za transportne plovne poti.

Za obiskovalce je ta opuščeni del solin najprivlačnejši, saj jih lahko tam pričakajo za slovenski prostor edinstveni prizori  - veliko ptic, obsežni travniki slanuš ter preko 100 opuščenih in porušenih solinskih hiš.

Posebnost so tudi številne slanoljubne rastline in različne vrste ptic

Za slana tla v solinah so značilne slanuše ali halofiti - slanoljubne rastline, ki so rastline prilagojene za življenje na slanih tleh. Najdemo jih na robu solinskih bazenov in na brežinah solinskih kanalov. Številne slanoljubne rastline imajo mesnata stebla in mesnate ter luskaste liste, v katerih se skrivajo zaloge vode ter solne žleze, skozi katere izločajo prebitek soli. Najlepši so halofiti konec poletja, ko se prebarvajo v rdeče-vijolično barvo in dajejo poseben vtis solinskemu prostoru.

Soline pa so znane tudi po številnih vrstah ptic. Doslej je bilo opaženih že več kot 300 različnih vrst, kar ne preseneča, saj so soline veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo kot prehranjevališče, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo.

Sečoveljske soline so zanimive v vseh letnih časih

Obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline je namenjeno spoznavanju in doživljanju narave. V Park je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom.

Med obiskom se lahko sprehajate po sprehajalnih poteh, na Leri se lahko podate v center za obiskovalce (MMC), na razgledno ploščad in se ustavite v prodajalni Lera, na Fontaniggeah lahko obiščete še Muzej solinarstva.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.