Saša Matajič – dijakinja s čudovitim glasom in velikim glasbenim talentom

Saša Matajič iz Črenšovec že od malih nog prepeva na različnih prireditvah. Poleg petja igra violino, kitaro in klavir. Napisala je muzikal Zala, ki ga je skupaj s sošolci tudi uspešno odigrala in predstavila ne več odrih.

Kdaj in kako se je začela tvoja glasbena pot?
Moja glasbena pot se je nekako začela že pri treh letih, ko sem začela z očetom prepevati na občinskih proslavah. S tem, da se je to okrepilo, ko sem pri šestih začela hoditi v glasbeno šolo, saj se je takrat najinemu nastopu pridružila še violina. 

Kdo te je navdušil za glasbo in kdo te na glasbeni poti najbolj podpira?
Za glasbo me je definitivno navdušil moj oče in ravno on me tudi najbolj podpira na moji glasbeni poti. Seveda pa me prav tako podpira tudi mama in vsi ostali družinski člani, kot tudi prijatelji. In če ne bi imela tako močne podpore moje družine, verjetno ne bi bila danes nič.

Katere inštrumente igraš in zakaj si se odločila ravno za te inštrumente?
Moj prvi in glavni inštrument je violina. Zanjo sem se navdušila že zelo zgodaj, jo vzljubila in ji ostala zvesta. Zanjo sem se navdušila, ko sem po televiziji gledala kake koncerte in so mi bili vedno najbolj zanimivi violinisti. Neizmerno všeč mi je bil tudi sam zvok violine, že sama podoba. In ni mi žal, da sem se tako odločila. Zdaj v zadnjem letu, pa sem se navdušila tudi nad kitaro, za katero mi je prijeme pokazal oče. Z njo se rada spremljam ko kaj pojem, krajšam si prosti čas itd. Zdaj v srednji šoli pa se učim tudi klavirja, katerega tudi z veseljem igram. Zelo rada in seveda tudi najdlje pa pojem. V tem pa res neznansko uživam in gojim do petja močna čustva. 

Katero zvrst najraje izvajaš in kdo je tvoj najljubši izvajalec (tudi vzornik) ter najljubša pesem?
Rada izvajam tako pop, kot rock, klasiko… Vendar pa vseeno najraje prepevam kake pop balade, iz violine pa izvabljam zvoke klasične glasbe. Izvajalci, katerih glasbo imam najraje in so tudi moji vzorniki, so Adele, Beyonce, Christina Aguilera, Whitney Houston… najljubše pesmi pa nekako nimam, ker mi je všeč veliko pesmi, od različnih avtorjev in vsaka ima svoj značaj, svojo vrednost in vsaka je po svoje najboljša. Sam izbor pesmi, ki jih poslušam pa je odvisen od dneva, razpoloženja…

Kdaj in kje si prvič nastopila javno? Si imela veliko treme, kako si se je znebila?
Kdaj je bil tisti moj »prvič« in kje, se ne spomnim. Pa tudi občutkov od takrat ne. Lahko pa povem, da že od nekdaj uživam na odru. Pa ne glede na to, kakšna je moja vloga. Trema seveda je vedno prisotna, in tisti dan pred nastopom sem dobesedno živčna razvalina. Ampak nekako se vse to razblini, ko stopim na oder. Je pa seveda s čedalje več kilometrine trema manjša.

Nastopala si kot solistka kot v skupini. Kaj je lažje, biti na odru sam ali v skupini? Katero zahteva več vaje?
Včasih je po eni strani biti na odru lažje v skupini, saj nisi sam, pa je tudi trema manjša. Po drugi strani pa je potrebno za skupni nastop veliko več vaje, da lahko greš na oder siguren. Čeprav je vaja vsepovsod potrebna. Vseeno pa se mi zdi, da lažje stopim na oder, ko nas je več. 

Napisala si že svoja avtorska dela. Katera in od kod navdih in ideje za njih?
Da, napisala sem že kar nekaj svojih avtorskih del. Produkt tega je tudi muzikal Zala, ki smo ga z osnovnošolskimi sošolci odigrali v preteklem šolskem letu. Navdih in ideje za vsa ta dela pa jemljem iz vsakdanjih stvari, iz narave, včasih se mi mogoče utrne kaka ideja ob gledanju filma ali ob spremljanju koncerta, včasih kar tako med poukom… ampak smola je, ko nimaš nikjer ničesar pri sebi in ne moreš tega zapisati, ker včasih take dobre ideje odidejo samo zato, ker jih ne prenesem na papir.

Tvoj najboljši nastop do sedaj? Kdaj in kje se je zgodil in zakaj je bil najboljši?
Vsak nastop je po svoje dober in se potrudiš po svojih najboljših močeh. Ampak pri violini bi pa izpostavila junijski zaključni koncert v sinagogi v Lendavi, kjer sem res odigrala tako, kot še nikoli. Tisti dan je bilo vroče, dolgo sem čakala, ker sem bila predzadnja na vrsti in res nič se mi več ni dalo, ampak ko pa sem prišla na oder, me je preplavila energija in začutila sem to kar igram in razturala.
Na pevskem področju pa bi izpostavila avgustovski nastop v Murski Soboti na prireditvi »Što si vüpa«, na Soboškem poletju. Takrat sem tudi odpela kot še nikoli, in sem tudi zelo zadovoljna s svojim nastopom.  

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost glede šolanja in kakšni so načrti glede tvoje pevske kariere? Te bomo lahko kmalu spet videli na kakšnem odru?

Zdaj nadaljujem šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, za naprej pa ciljam na študij v tujini. Kje točno, bomo videli, kaj bo čas prinesel. Glede moje pevske kariere pa razmišljam o tem, da bi vpisala solopetje, da bi se še tehnično izpopolnila, čim več nastopov, da se pokažem čimvečim ljudem in delam pridno naprej, saj se držim rekla »Brez dela ni jela.« Upam, da me boste čim prej lahko videli na kakem odru, s tem, da zaenkrat ne vem kdaj in kje.