Dorina Gujt – besedila pesmi na poslušalce prenaša na edinstven način, kar ji daje poseben čar

Dorina ima glasbo v krvi. Blizu ji je glasba sedemdesetih let, rada pa prisluhne vsem zvrstem. Nastopa z veliko glasbeniki, kar jo bogati in ji vedno znova predstavlja izziv. Navdihi za njene pesmi prihajajo od vsepovsod, pesmi pa ustvarja tudi v sanjah.

Kdaj se je začela tvoja glasbena pot, kdo te je navdušil za glasbo?

Ob tem, mnogokrat zastavljenem vprašanju, se vedno znova spomnim na rano mladost, ko sem kot deklica, nekaj časa živela na vasi, pri starih starših. Po hiši se je vedno slišalo prepevanje, ter glas citer, harmonike in kitare. Lahko bi se reklo, da imam glasbo v krvi.

Glede glasbenih zvrsti – katere so ti najbližje in katerim posvečaš največ časa?

Glasbena paleta, ki jo poslušam, je kar široka. Zelo rada prisluhnem tudi zvrstem, ki se razlikujejo od mojega načina ustvarjanja, saj se iz vsakega kaj naučiš, seveda če to sprejmeš. Ko sem se preselila v Mursko Soboto je oče vsak dan vrtel glasbo iz malih vinilnih plošč prinešenih iz tujine. Vse skupaj se je odvijalo v 70ih letih, ko je bil poudarek prav na  besedilih in ravno zato, mi je ta glasba zelo blizu.

Kdaj in kje si prvič nastopila javno? Kakšni so bili občutki?

Tale spomin sega že kar nekaj let nazaj, v čas, ko sem obiskovala osnovno šolo. Moj prvi nastop je bil ob dnevu žena, ko sva z sošolcem zapela v duetu. Občutek je vedno znova enak. Prenašati sporočila pesmi, na svoj, edinstven način ti daje nek poseben občutek, moč, čar, katerega težko opišem. Skratka, bilo je izjemno.

Kateri tvoj nastop bi izpostavila kot najboljši oziroma poseben?

Vsak posamezen nastop je za izvajalca poseben. Večinoma se mi v spomin vtisne ambient nastopa, ki definitivno vpliva tako na samo izvedbo, kot na dojemanje glasbe poslušalca. Zato bi izspostavila koncert v našem, Soboškem parku pred MIKK-om, pod vedrim poletnim zvezdnim nebom, ob siju svečk. Obdana z obilico pozitivne energije, tudi iz strani publike, sem res uživala. Vsekakor bi zadevo želela ponoviti.

DORINA "Samo malo je trbelo"

Nastopaš z različnimi glasbeniki in tudi s skupino. Je lažje nastopati sam ali s skupino, kaj zahteva več vaje?

Nastopam z različnimi glasbeniki in ravno to me bogati in mi vedno znova predstavlja izziv. Z vsakim posebej gojim nek edinstven odnos, neko sinergijo, ki je po mojem mnenju pogoj za izvajanje tovrstne glasbe. V bistvu "količina" vaj sploh ni pomembna, pomembno je, kako z sonastopajočim začutiš posamezno pesem, kako se v improvizacijah ujameš. Včasih je dovolj, da dorečeš le osnove npr. tonaliteta, shema pesmi ipd. in zadeve stečejo same.  Z večino gre to kar hitro, saj se glasbeniki poznamo, tako v smislu igranja, kot po privatni plati. Je pa res, da vsak, tudi samostojen nastop zahteva določene priprave in koncentracijo, tako da neke bostvene razlike ni.

Besedila pesmi pišeš sama. Od kod navdih?

Navdihi prihajajo od vsepovsod, odvisno od razpoloženja. Besede, verzi, misli me včasih kar naenkrat zasipavajo z tako naglico, da jih komaj utegnem zapisati. Verjeli ali ne, ustvarjam tudi v sanjah, zato imam na nočni omarici vedno pripravljen svinčnik in papir.

Kakšen nasvet bi dala mladim, ki pojejo le doma v sobi in ne upajo stopiti na oder in zapeti?

Verjemiti vase in si upajte. Vse kar boste delali, pa delajte iskreno, s srcem!

Kdaj te bomo spet imeli možnost poslušati v živo?

21. avgusta me boste imeli priložnost slišati na Jenamena festu, ko bom gostja skupini Édna. Sem pa v dogovoru za več terminov in v različnih, tudi novih, zanimivih kombinacijah. Do konca tega leta bo to kar nekajkrat - termine bom objavljala sproti. 

DORINA & DEJAN - MOJA SOBOTA

PRIPOROČAMO:

 VSI PREDSTAVLJENI GLASBENIKI NA POMUREC.COM