FOKUS
Jasna Horvat: »Strogost in nadziranje zaposlenih imata obraten učinek pri delu«
Jasna Horvat je mesto direktorice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota prevzela v letošnjem letu. V knjižnici zagovarja sproščen pogovor med zaposlenimi in prav tako do uporabnikov, zelo rada pa sede za pult v izposoji, kjer postreže in poklepeta s strankami. Zdi se ji pomembno, da pozitivno vplivaš na zaposlene in si za vzgled kot odgovorna, pravična, odločna oseba.
Z rubriko FOKUS želimo fokusirati in razkrivati okuse pomurskih vodstvenih kadrov za posel, vodenje in ravnanje s človeškimi viri. |
Jasna Horvat se je rodila leta 1968. Živi v Markišavcih, po poklicu je magistrica poslovne ekonomije in bibliotekarka. Povedala nam je, da je njena poklicna kariera zanimiva, kar rada dostikrat omeni. Najprej si je ustvarila družino in se šele nato, leta 1993 zaposlila v knjižnici kot gimnazijski maturant. Po opravljenem strokovnem izpitu se je kot knjižničarka seznanila in opravljala vsa dela v knjižnici. Poleg dela v izposoji v študijski knjižnici in na bibliobusu je vnašala gradivo knjižnice v vzajemno bazo podatkov COBISS in pomagala pri obdelavi novega gradiva. »Potem sem se odločila za študij ob delu in ob delu diplomirala ter pozneje še magistrirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.« Nekaj časa je bila pomočnica direktorja, z letošnjim letom pa je prevzela vodenje knjižnice.
Financiranje knjižnic s strani občin problematično
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je knjižnica, ki deluje na območju dvanajstih občin, sedežna občina je Mestna občina Murska Sobota. Ustanoviteljica poleg soboške je še občina Beltinci. Pogodbene občine - sofinancerke so pa še: Cankova, Kuzma, Rogaševci, Grad, Puconci, Tišina, Šalovci, Moravske Toplice, Hodoš in Gornji Petrovci.
Direktorica knjižnice nam je zaupala, da je največji problem, ki se vleče od sprejetja Zakona o knjižničarstvu iz leta 2001, financiranje knjižnic, ko je breme financiranja država preložila na občine. »Namen je bil dober, s tem naj bi občine bolj »čutile« odgovornost, da je knjižnica njihova.« Toda rezultat je bil drugačen. Še vedno ni vzvoda, ki bi prisilil občine, da redno financirajo knjižnice, ali kot ustanoviteljice ali pogodbene partnerice (problem so ravno te, ki mislijo, če so pogodbene partnerice, da je njihova dolžnost manjša). »V tem času, ko vemo, kako so občine zadolžene, je pa situacija še slabša. Žalostno, ko moraš klicati po občinah in prositi denar, ki bi ga morale nakazati za zagotavljanje knjižnične dejavnosti na podlagi podpisanih pogodb, pa se tega ne držijo,« pravi Jasna Horvat.
Donatorska sredstva za nabavo knjig in najnujnejša izobraževanja
Delovanje knjižnice je omejeno na razpoložljiva finančna sredstva. Finančni načrt prilagajajo sprejetim občinskim proračunom, čeprav bi moralo biti obratno. »Program dela, ki ni vezan na denarna sredstva, izvajamo v celoti, nabava knjig se je pa zmanjšala, zato so dolge čakalne vrste za knjige. Ta problem skušamo rešiti tako, da prosimo podjetja donatorska sredstva za knjige.« Prav tako pri potopisnih predavanjih in predstavitvah knjig izbirajo tista, ki so zastonj, ali se pa pogajajo za ceno. Izobraževanja, ki so še kako pomembna za opravljanje knjižnične dejavnosti in kakovostnih storitev (npr. novosti v programu COBISS), izbirajo samo najnujnejša.
Sestanki v sproščenih pogovorih in pohvala za dobro delo
»Pomembna je komunikacija in vključevanje zaposlenih v področja, ki jih zanimajo (pri prireditvah, delavnicah, bibliopedagoških urah).« V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so uvedli kratke tedenske sestanke, na katerih zaposleni v sproščenem pogovoru podajo svoje predloge, pripombe, debatirajo o prejšnjem tednu in kaj jih čaka v prihodnjem. Zaposleni so seznanjeni z rezultati dela in tudi pohvaljeni za dobro opravljeno delo, je povedala Jasna Horvat: »Pozitivno razmišljanje zaposlenih in dobro počutje vplivata na odnos do uporabnikov in na uporabnikovo zadovoljstvo s storitvami knjižnice.«
Dobra komunikacija med zaposlenimi je ključnega pomena
Naša sogovornica je vedno v gibanju. Dnevno večkrat opravi obhod po knjižnici. V pisarni opravi stvari, ki jih pač mora opraviti. Ko delegira naloge zaposlenim, pa gre rajši osebno do njihovih delovnih mest in se pomeni z njimi. »Dobra komunikacija je ključnega pomena. Moje delo bibliotekarke je bilo ves čas vezano na delo v izposoji in z uporabniki, zato rada sedem za pult v izposoji, postrežem in poklepetam s strankami.« V knjižnici zagovarja sproščen pogovor med zaposlenimi in prav tako do uporabnikov, da se uporabnik počuti zaželen v knjižnici.
Mehki način vodenja, lepe besede in pohvale
Direktor mora biti za vzgled zaposlenim, strokoven, discipliniran. Znati mora poslušati in imeti enak odnos do vseh zaposlenih, pove Jasna Horvat.
Je zagovornica »mehkega« načina vodenja, lepe besede in pohvale. »Strogost in nadziranje zaposlenih imata obraten učinek pri delu. Zaposlenim moraš zaupati, verjeti v njihove sposobnosti in jih spodbujati pri delu s tem, da jim dodeliš delo, ki ga potem z veseljem opravljajo,« in doda, da je za uspešno delo bistveno, da se direktor zaveda, da mora najti ključ do tega, kar posameznika motivira, jim ga izročiti in pustiti, da se motivirajo sami. V tem kriznem času za javne zavode, ko so zamrznjena napredovanja, plače, stimulacije, je to še posebej pomembno.
»Zadovoljni zaposleni, ki z veseljem opravljajo svoje delo, opravijo kakovostno storitev, prenašajo to zadovoljstvo tudi na uporabnike. Ni lepšega občutka, ko slišiš pohvalo in vidiš zadovoljni obraz uporabnika.«
Knjižnica kot prostor za navdih, učenje in srečevanje
Knjižnico vidi v prihodnosti kot prostor za navdih, učenje, srečevanje, prostor prireditev, predvsem pa prostor, kamor se bralci radi vračajo. Poskrbeti mora, da so tudi uporabniki aktivno vključeni v oblikovanje ponudbe knjižnice. »Želim si, da bi se že enkrat uredilo financiranje, da bi občine sprejele knjižnico kot svojo in podpisale pogodbe. Da bi knjižnica lahko nadaljevala svoje poslanstvo, in omogočala vsem prebivalcem na območju delovanja knjižnice dostop do knjižničnega gradiva in informacij ter informacijskih in kulturnih storitev.«
Z vztrajnostjo dosežeš zadane cilje
»Avtoriteto si pridobiš z dejanji in ne, ko postaneš direktor.« Predvsem se ji zdi pomembno, da pozitivno vplivaš na zaposlene in si za vzgled kot odgovorna, pravična, odločna oseba.
»Če si zadaš cilje in si vztrajen, jih lahko tudi dosežeš.« Zato Horvatova vedno poudarja, da ni nikoli prepozno, in da se učimo vse življenje. Vrednoti, ki ju je posebej izpostavila, sta vztrajnost in delavnost. »Ko študiraš ob delu in moraš uskladiti delo, študij in družino, pa moraš biti discipliniran in organiziran.« Prosti čas izkoristi za družino, šport, za sprehode s psičko Di, vrtnarjenje, druženje s prijatelji.
TOP 5 Jasne Horvat: Naj svetovni voditelj oz. navdihujoča oseba? Ima lepe spomine na babico Heleno, od katere se je marsikaj naučila. Naj glasbena skupina/izvajalec? Prince, U2, Tina Turner Najljubša knjiga? Skrivnost avtorice Rhonde Byrne. Drugače pa rada prebere dobro kriminalko, tudi kakšno angleško knjigo za »treniranje« angleščine. Najljubši kraj v Pomurju? Markišavci Želja v življenju? Če bo tudi naprej tako, kot je bilo do zdaj, bo vse v redu. |
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
To bi si mogel prebrati številni vodstveni kader... Vsa čast, gospe Jasni Horvat.....mogla bi povabiti vodstvene ljudi in jim predavati o tej zadevi......
zanimijvo ka se zdaj nekaj glij vali s ten, kda ma kriminalistično preizkavo tan v knjižnici:)))
Če ne bi bilo stricof iz ozadja bi imeli še upanje, da bi tudi dobili kdaj službo ali 1 mesec brezplačne prakse tan.
Vsa čast . Dobro izgleda, sposobna seksi, itd... Gos. Jasna ,glasna in preudarna !