-
V POM-KLEPETU v živo smo na Pomurec.com v sklopu projekta EVROPA 2020 gostili doc. dr. Srečota Dragoša s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki deluje na področjih sociologije in socialne politike.
Evropska platforma za boj proti revščini predlaga ukrepe, s katerimi bi do leta 2020 uresničili zastavljeni cilj EU in pred revščino in socialno izključenostjo obvarovali najmanj 20 milijonov ljudi. V Evropski uniji revščina ogroža več kot 80 milijonov ljudi, od tega 20 milijonov otrok in 8 % delovno aktivnih prebivalcev.
Foto: Delo.si
S profesorjem s fakultete za socialno delo ste klepetali na temo socialne izključenosti in revščine.
Boj proti revščini in socialni izključenosti je sicer predvsem v pristojnosti držav članic, vendar lahko Evropska unija prevzame usklajevalno vlogo, tako da opozarja na najboljše prakse in izmenjavo izkušenj, določi vseevropska pravila in poskrbi za finančna sredstva.
---------------------------
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.
Klepet je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.
Program obveščanja izvaja Urad vlade RS za komuniciranje.
27.10.2011
Urednistvo_Pomurec:
Spoštovane bralke, spoštovani bralci, prijeten pozdrav v tokratnem POM-KLEPETU v živo, v katerem gostimo doc. dr. Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Srečo, lahko začnemo?
Urednistvo_Pomurec:
Spoštovane bralke, spoštovani bralci, prijeten pozdrav v tokratnem POM-KLEPETU v živo, v katerem gostimo doc. dr. Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Srečo, lahko začnemo?
Dr. Srečo Dragoš:
Pozdravljeni. Lahko začnemo.
Gost - fosil:
kaj lahko državljan stori, da pripomore k izboljšanju situacije v državi?
Dr. Srečo Dragoš:
Da se udeleži volitev na način resnega razmisleka, komu bo dodelil svoj glas. Ob tem pa se udeležuje civilno-družbenih akcij, v katerih se prepozna in hkrati vzdržuje svoje socialne mreže, v katerih lahko zelo veliko participira. In obratno: pasivnost na omenjenih treh področjih je škodljiva za državo, verjetno pa tudi za posameznika.
Gost - A_li:
Pozdrav! zanima me kaj menite o aktualnem sistemu in ali menite da je nujno povezava vzpostavljena - kapitalizem - revščina?
Dr. Srečo Dragoš:
Da, kapitalizma brez revščine ni, kajti gre za sistem, ki na eno strani kopiči bogastvo in pomanjkanje na nasprotni strani. A rešitev ni nujno revolucionarna, priporočam metode, ki so že preizkušene, a smo jih zavrgli: socialna država (in avtonomna socialna politika, brez katere ni socialne države). To je edini doslej znan in preizkušen način civiliziranja kapitalizma.
Gost - slovenc:
je slovenija še socialna država?
Dr. Srečo Dragoš:
Da, formalno vsekakor, pa tudi realno, čeprav je na tej ravni trend poguben: odstranjujemo varovalke socialne države, kar je prevladujoča ideologija večine političnih strank in vseh parlamentarnih.
Gost - J:
če bi vi bili minister za socialo kako bi se lotili problema revščine?
Dr. Srečo Dragoš:
Tri glavne prioritete, ki se lahko uvedejo v parih tednih:
Dr. Srečo Dragoš:
...nadaljujem: vzpostaviti konsenz, da se ne posega v zniževanje socialnih transferjev,
Dr. Srečo Dragoš:
dvigniti osnovne socialne pomoči čim bliže na prag eksistenčnih stroškov,
Dr. Srečo Dragoš:
...razmišljati o uvedbi UTD.
Gost - redblue:
smo od EVROPE pričakovali preveč v smislu boljšega blagostanja in manj revščine?
Dr. Srečo Dragoš:
Da, a krivda je bolj na naši strani kot na evropski. Na začetku osamosvojitve smo si obljubljali, da bomo Švica, potem smo se začeli primerjati s skandinavskimi deželami, a le v zvezi s spospeševanjem fleksibilnosti delovne sile (ne pa z nivojem socialne varnosti), sedaj se tolažimo s tem, da še ni tako hudo kot v Grčiji. Napoved: jutri se bomo tolažili s primerjavo z deželami tretjega sveta, češ, tam je revščine še več...
Gost - poldek:
Se v Sloveniji lahko zgodi scenarij Grčije?
Dr. Srečo Dragoš:
Grški scenarij se lahko zgodi povsod, tudi pri nas. A nikakor ni nujen, imamo vsa sredstva, da se ga ubranimo, finančna so še najmanjši problem.
Gost - mare88:
Spoštovani! ko gledam te protestnike pred borzo se mi zdi da plavajo v iluzijah in da bodo težko kaj spremenili. Izkoriščanje se dogaja tu ni dvoma a spremeniti je potrebno s strani strokovnjakov, ki vodijo ta sistem... kakšna je tu moč strokovnjakov s področja sociologije itd.? je možno sploh kaj spremeniti...?
Dr. Srečo Dragoš:
Da in ne. Strokovnjaki nimajo moči, vsaj ne stvarne, fizične. Strokovnjaki lahko le povedo, kaj mislijo, pa še tu večkrat niso enotni, razpolagajo z ekspertizami in znanjem (to je nujno in koristno), a to nikakor ni dovolj. Spremembe politik in spremembe na državni ravni se ne dogajajo kot posledica vplivanja strokovnjakov, pač pa so posledica interesov in moči, s katerimi ti interesi razpolagajo. Zato je odziv z ulice - še zlasti v teh organiziranih oblikah, kot pri nas - nujen, da si začnemo postavljati prava vprašanja.
Gost - tilen:
Pozdravljeni. Kaj vpliva na to, da ljudje delajo vse več - ko pa ne delajo pa postajajo nervozni, depresivni - ne znajo kaj bi sami s seboj? Kakšen je vas pogled na to....
Dr. Srečo Dragoš:
V jedru gre za sistemski problem: zaposleni so sistemsko izpostavljeni vse večjim pritiskom (povečevanje učinkovitosti, konkurenčnosti), tisti z najnižjimi plačami in najtežjim delom pa so ustrahovani, da jim lahko gre še na slabše, namreč, da postanejo brezposelni, takrat pa nimajo več za preživetje. Ob tem smo ljudje indoktrinirani, da je za svoje uspehe vsakdo zaslužen sam, kar pomeni, da tudi za neuspehe. To povečuje psihološki pritisk na posameznike in predstavlja tipično frustracijsko situacijo, ko se nekaj od tebe pričakuje, hkrati pa sam nimaš moči niti možnosti, da bi sam vplival na ta pričakovanja. Z eno besedo: gre za neoliberalizem.
Gost - poldek:
Kako komentirate predlog Gregorja Golobiča, da bi s skrajšanjem tedenskega delovnika na 36 ur, znižali brezposelnost, pridobilo naj bi se 80 tisoč delovnih mest. Je to sploh realno izvedljivo?
Dr. Srečo Dragoš:
Mislim, da je - ne vem pa, če z Gregorjem Golobičem, malce pozno se je spomnil - vsekakor pa ima njegova stranka enega najboljših socialnih in tudi ekonomskih programov. A - šment - kje so bili s temi socialnimi idejami doslej?
Gost - fsd4:
lep pozdrav želim. Za vas imam vprašanje glede socialnih prejemkov in z njimi povezane revščine, saj sem mnenja, da z 220 evri posameznik težko zdrži nad pragom revščine. Po drugi strani če bi bili prejemki višji se postavlja vprašanje glede motiviranosti za delo... kako bi to najboljše združili?
Dr. Srečo Dragoš:
To je osrednji socialni problem. Eksistenčna meja (statistična) je nekaj čez 580 ev., socialne transferje nalašč zadržujejo POD to mejo, da bi stimulirali tiste zaposlene, ki imajo najnižjo plačo, saj je tudi minimalna plača pod eksistenčno mejo. Korak v pravo smer iz tega začaranega kroga bi bil univerzalni temeljni dohodek (UTD), vse druge možnosti so slabše in negotove.
Gost - gorda:
pozdravljeni, glede na stanje v slovenskem gradbeništvu kjer je veliko delavcev bivše yuge ostalo brez službe in brez odpravnin - kaj storiti? nihče nikomur nič ne more, odgovorni pa so brez težav na prostosti. menite, da se sploh zavedamo koliko je prikrite revščine pri nas?!!
Dr. Srečo Dragoš:
Glede številčnega obsega revščine se zavedamo, koliko je je, a jo podcenjujemo, ker se hvalimo, da smo še vedno pod evropskim povprečjem. Ne zavedamo pa se hujšega problema: strukture (intergeneracijske) revščine, kii se nam vsa leta veča. Enostavneje: ni toliko problem, če kdo trenutno pade v revščino, a ima možnost, da se tudi iz nje dvigne (če ne z zaposlitvijo pa s socialnimi transferji). Večji problem je, če revni zelo dolgo ostajajo v revščini in se jim potem rodijo tudi otroci v revščini. S tem se začne producirati kultura revščine, kar pa je težko sanirati s socialnimi transferji. Kar se tiče krize v gradbeništvu: UTD ali pa vsaj javna dela, ob tako nizkih socialnih pomočeh, kakršne so sedaj, ni druge rešitve.
Urednistvo_Pomurec:
Imamo še eno vprašanje za našega današnjega gosta, potem pa bomo klepet počasi zaključili ...
Gost - danaja:
kakšen je vaš koncept izhoda iz revščine in soc.izključenosti? thx za odgovor.
Dr. Srečo Dragoš:
1. vzpostaviti avtonomno socialno politiko (= enakovredno ekonomski politiki)
Dr. Srečo Dragoš:
2. Socialne države ni brez avtonomne socialne politike.
Dr. Srečo Dragoš:
3. Če socialnih transferjev ni mogoče dvigniti in ohraniti na eksistenčni ravni, potem je nujna uvedba UTD.
Urednistvo_Pomurec:
To je vse? Lahko počasi zaključimo?
Dr. Srečo Dragoš:
Mislim, da je v zgornjih treh postulatih odgovor tudi za izhod iz ekonomske krize, ne le iz socialne. Kajti za njimi se skriva najmehkejša možna varianta prerazdelitve in zmanjševanja neenakosti, vse ostale variante so trše ali pa neučinkovite.
Dr. Srečo Dragoš:
Hvala za klepet.
Urednistvo_Pomurec:
Hvala tudi bralkam in bralcem za postavljena vprašanja. Vam, g. Dragoš, pa prav tako iskrena hvala za gostovanje v klepetu. Prijeten pozdrav iz Prekmurja v Ljubljano.
Dr. Srečo Dragoš:
Pozdrav tudi vam.
Doc. dr. SREČO DRAGOŠ
