Maturanti, zdaj stisnite zobe, poleti boste potem lahko uživali

Dragoceni nasveti lanskoletnih zlatih maturantov dijakom, ki ta teden začenjajo glavni del maturitetnega maratona.

Vedno se je najboljše zgledovati po najboljših. Zato smo zbrali mnenja štirih lanskoletnih t. i. zlatih maturantov, ki so vsa štiri leta srednje šole zaključili z odličnim uspehom, z odliko pa so opravili tudi poklicno oz. splošno maturo. Zanimalo nas je, kakšnega režima priprav na maturo so se posluževali in kaj dojemajo kot najpomembnejšo prvino priprav na maturo. 

Dea Mljač (lanskoletna zlata maturantka na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer): 

Posebnega urnika “učenja za maturo” sploh nisem imela. Ko smo končali z ostalimi šolskimi obveznostmi, sem si vzela kakšen dober teden časa, ki sem ga posvetila izključno pripravi na maturo in sem približno v desetih dneh temeljito predelala snov vseh petih predmetov. Moram pa povedati, da so nas na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer v bistvu skozi vsa štiri leta postopoma pripravljali na maturo in nas že od 1. letnika naprej sproti opozarjali na najbolj pomembne snovi, ki se pogosto znajdejo med maturitetnimi vprašanji. 

Sama sem mnenja, da je bolj kot intenzivno učenje tik pred maturo, učinkovito sprotno delo tekom celotnega šolanja. Tako pred maturo zadeve le še ponoviš in se jih ne učiš na novo. Posledično so priprave na maturo in sama preverjanja tudi manj stresna. 

Timotej Žuntar (lanskoletni zlati maturant na Gimnaziji Murska Sobota):

Koliko časa je šlo za priprave, se ne spomnim ravno, glede urnika pa so zadeve od človeka do človeka drugačne. Pač, splača se pripravljati takrat, ko si najbolj spočit oziroma produktiven, ampak ne preveč naenkrat. Trikrat po eno uro zaleže, ne pa več kot tri ure naenkrat, razen če imaš nečloveško sposobnost koncentracije. Vmes pa šport ali kaj podobno sproščujočega.

Maturantom svetujem, da ne izgubljajo živcev. Je že res, da je matura stresna, ampak preveč nervoze škodi. Glede motivacije pa ne pozabite, da če zdaj "stisnete zobe", vas poleti čaka veliko manj skrbi!

Matej Bencak (lanskoletni zlati maturant na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer):

Najpomembnejši del priprave na maturo je nedvomno sprotno delo skozi vsa leta srednješolskega izobraževanja. Snovi treh ali štirih let se preprosto ne da temeljito predelati in naučiti v zgolj nekaj tednih pred maturo. Vem, da to v ušesih letošnjih maturantov zveni grozno, vendar je resnično. Se pa da kar veliko nadoknaditi. 

V mojem primeru je priprava na maturo potekala nekako takole: pri pouku sem poskušal slediti snovi in sproti delati naloge in obvezne vaje, doma pa sem stvari zgolj ponovil in utrdil. Naredil sem si kratke izpiske za vsak predmet, v katerih sem zajel najpomembnejša pravila in dejstva, povezana s snovjo. Ker si stvari na srečo dokaj hitro zapomnim, za priprave na samo maturo nisem porabil veliko časa. Če bi čas enakomerno porazdelil, bi lahko rekel, da sem za učenje dnevno porabil okrog eno do dve uri. 

Pomembno je, da se pri učenju osredotočiš na snov, ki si jo poskušaš zapomniti in ne na vse drugo okoli sebe. Stvari kot so mobitel, računalnik (Facebook, 9Gag in podobne pogruntavščine), televizija, radio so odlični pri odvračanju pozornosti od učenja in dekoncentraciji, zato se jih je najbolje na široko izogibati. Mir, tišina, skoncentriranost in volja do učenja so recept za uspeh. Predvsem slednja je še kako pomembna; pridejo namreč dnevi, ko le te preprosto ni dovolj ali pa je sploh ni. Takrat se je najbolje popolnoma odklopiti od priprav na maturo, se razvedriti in sprostiti, saj si pri učenju pod (neke vrste) lastno prisilo zapomnimo zelo malo. Treba je biti pozoren le, da teh sprostitev ni preveč. 

Najpomembnejša prvina priprave na maturo je odločenost, da boš maturo uspešno opravil, in da v svoje znanje lahko zaupaš. Treba je biti samozavesten; če ti določena snov dela težave, zaradi nje ne smeš obupati nad celotnim predmetom - najbolje jo je za kratek čas potisniti na stran, se osredotočiti na snov, ki ti je bližje in se potem, ob pomoči sošolcev, prijateljev in profesorjev, vrniti k njej. Pri samozavesti je vendarle potrebno paziti na to, da je ni preveč. Določena mera treme in strahu pred spodrsljajem je vedno pozitivna, saj te pri delu žene naprej.

Urška Rebernak (lanskoletna zlata maturantka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota):

Priprave na maturo dejansko potekajo skozi celo srednjo šolo. Torej, če sproti osvajaš potrebno znanje, potem na koncu ni take panike. V zadnjih dveh tednih pred maturo sem tako vsakodnevno in sistematično ponavljala že znano snov, dajala poudarek predvsem tistim stvarem, ki so jih tudi profesorji vedno poudarjali in ob učenju sem se trudila biti čim bolj zbrana in osredotočena na tisto, kar počnem.

Mislim, da je zelo pomembno, da medtem ko se pripravljaš na maturo, ne paničariš, zaupaš v svoje znanje, ki si ga zgradil in potem greš s tistim pozitivnim strahom, ki mora obvezno biti prisoten, odpisat zrelostni izpit. Vsem bodočim maturantom pa želim veliko uspeha na maturi!