Janša, Žerjav in Černač v Banovcih o vtisih z delovnega obiska Pomurja

Predsednik vlade Janez Janša je ob današnjem vladnem obisku Pomurja dejal, da je bilo v času zadnjega obiska v prejšnjem mandatu njegove vlade zaznati bistveno več optimizma, ki je temeljil na takratnih pozitivnih trendih in makroekonomskih kazalcih. 

Okoli 6000 ljudi več je bilo zaposlenih, trendi rasti pa so se obračali navzgor, je dejal Janša. Kot je dejal, je takrat kazalo, da regija prvič po dolgih letih kaže znake, da bo začela dohitevati slovensko povprečje. "Zadnja tri krizna leta so te trende žal obrnila navzdol. Na nekaterih področjih celo bolj, kot je bil ta obrat negativen v celotni državi, tako da je stanje danes, ko gre za makroekonomske kazalce, enako kot pred osmimi ali devetimi leti," je dejal premier.

Kljub temu so ob današnjem obisku našli tudi "otoke optimizma", podjetja, ki ne le da dobro poslujejo tudi v kriznih časih, pač pa imajo tudi dobre načrte za prihodnost tako glede investicij kot glede zaposlovanja. Po Janševih besedah so problemi regije povezani predvsem z viri financiranja, kljub posebnemu zakonu za Pomurje, pa tudi s predolgimi birokratskimi postopki.

Janša: Kohezijska sredstva so priložnost za Pomurje

Vlada je po njegovem sredstva iz omenjenega zakona kljub rebalansu proračuna ohranila nedotaknjena, a bi ta morala biti v prihodnje bolj racionalno uporabljena. Največjo priložnost za zasuk trendov v pozitivno smer in s tem dohitevanje slovenskega povprečja Janša vidi v kohezijskih sredstvih, ki so praktično edina realna sredstva v tej, pa tudi naslednji finančni perspektivi.

Ker bo regija tudi v prihodnji finančni perspektivi ohranila dostop do celotnega obsega, bo lahko naslednjih osem let konkurirala za nekaj sto milijonov evrov sredstev letno, ki bodo na voljo vzhodni kohezijski regiji, je dejal predsednik vlade in dodal, da to pomeni znaten realni vir njenega razvoja.

Ob tem so se po njegovih besedah na današnjem dopoldanskem delovnem posvetu v Moravskih Toplicah dogovorili, da bo vlada pri razdeljevanju denarja upoštevala tudi razvojne razlike znotraj kohezijske regije, pri tem pa bo imela prednost prav pomurska regija.

Za konkretne težave bodo iskali odgovorne posameznike

Birokratske ovire, ki sicer niso posebnost te regije, preprečujejo tudi realnim potencialom podjetnikov, da bi začeli poganjati gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta. Vlada je zato danes sprejela sklep, da pristojna ministrstva v tednu dni pripravijo sezname vseh stoječih postopkov, ki so v reševanju na različnih ravneh. "Zanimali nas bodo podatki o zadevi, začetku postopka in odgovorni osebi," je še dejal Janša.

Današnjo novinarsko konferenco v Banovcih je sicer začel gospodarski minister Radovan Žerjav. Številke po njegovih besedah kažejo na to, da je stanje v regiji zelo resno, saj v primerjavi s slovenskim povprečjem ne dosega niti 70 odstotkov BDP na prebivalca, zadnja številka na področju stopnje brezposelnosti pa kaže na to, da je brez dela skoraj petina ljudi.

Žerjav: Pritegniti želimo tuje investitorje

Žerjav je omenil nekaj tujih neposrednih investicij, ki so se zgodila v zadnjem času in so bile spodbujene z zakonom o Pomurju, s čimer naj bi bilo ustvarjeno okoli 1200 novih delovnih mest. Vlada želi po njegovih besedah z že sprejetimi ukrepi in s paketom, ki ga pripravljajo za obravnavo v državnem zboru, še pred počitnicami pripraviti ukrepe za še večje možnosti tujih investicij.

Sicer pa je med pomembnimi projekti minister za gospodarstvo omenil predvsem projekt vodooskrbe Pomurja z zdravo pitno vodo, ki ga skupaj z ministrom za kmetijstvo Francom Bogovičem redno spremlja. Če bo vse potekalo tekoče in ne bo posebnih pritožb pri oddaji gradbenih del, bi lahko z gradnjo segmenta C na desnem bregu Mure začeli že konec letošnjega leta.

Černač: 900 milijonov evrov za cestno in železniško infrastrukturo

Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je dejal, da je do leta 2015 na področju železniške in cestne infrastrukture za to regijo predvideno investiranje preko 900 milijonov evrov, velik del za modernizacijo železniške infrastrukture in vseh nivojskih prehodov na relaciji Pragersko-Hodoš. Nekaj denarja naj bi bilo na voljo tudi za razvoj širokopasovnih omrežij, na področju energetike pa je izpostavil daljnovod Cirkovce-Pince, prenosni plinovod med Lendavo in Kidričevim in izkoriščanje vodnega potenciala na reki Muri.

STA