Poziv: Če ste med naključno izbranimi Slovenci, sodelujte v raziskavi

Inštitut za varovanje zdravja RS bo izvajal četrto raziskavo o povezavi med zdravjem in vedenjskimi slogi. Pri tem vabijo naključno izbrane prebivalce Slovenije k sodelovanju pri raziskavi.

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) bo junija in julija izvajal četrto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012. Raziskava bo izvedena na 16.000 naključno izbranih prebivalcih Slovenije, ki jih IVZ poziva, naj anketo izpolnijo in tako aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja.

Primerljive raziskave so že potekale v letih 2001, 2004 in 2008 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. »Tako kot pretekla leta bo tudi letos anketni vprašalnik prejelo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let. S svojim sodelovanjem bodo močno pripomogli k uspehu raziskave in kakovosti zbranih podatkov,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in pozvala: »Zato pozivamo vse prebivalce, ki bodo prejeli anketo, naj jo izpolnijo, saj bodo s tem pomembno prispevali k temu, da bomo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov bomo lažje oblikovali programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije.« Naključno izbrani prebivalci bodo anketo na dom prejeli po pošti, pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga izpolnijo na spletni strani http://anketa.ivz.si/CINDI.

Čemu je namenjena raziskava

Med glavne dejavnike tveganja štejemo čezmerno pitje alkohola, kajenje, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, stres in slabo ustno zdravje, med kronične nenalezljive bolezni pa srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo itd. Raziskava vključuje tudi podatke o socialno-ekonomskih dejavnikih, ki dokazano vplivajo na zdravje posameznika, in omogoča podrobnejše opredelitve bolj ogroženih skupin prebivalstva. »Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru,« pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

Nekateri rezultati preteklih treh raziskav

Bolezni srca in žilja, rak, poškodbe in samomori so najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti pri nas ter v ostalem razvitem svetu. »Dokazano je, da lahko vzroke za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezani z neustrezno prehrano in nezdravim življenjskim slogom iščemo tudi v socialnih in ekonomskih dejavnikih, kot so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek, brezposelnost ter slabši bivalni pogoji. Bistveno pa je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo kronične nenalezljive bolezni,« je povedala izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ in dodala, da rezultati dosedanjih raziskav v obdobju 2001–2008 kažejo naraščajoč trend oseb, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot dobro (2001: 52,6 %, 2004: 54,3 %, 2008: 58,1 %). Ugotavljamo tudi neenakosti glede na doseženo izobrazbo, in sicer kot slabo svoje zdravstveno stanje ocenjuje okoli petina oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, okoli desetina oseb s poklicno izobrazbo, okoli dvajsetina oseb s srednješolsko izobrazbo in le okoli 2 % oseb z višješolsko izobrazbo ali več.

Podrobnejše rezultati na osnovi podatkov preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog, s poudarkom na socialno-ekonomskih neenakostih, bodo dostopni v strokovni publikaciji, ki bo izšla v letošnjem letu.

Foto: www.sxc.hu