Milenko Kovačević: Travmatični dogodki se zarišejo v otrokovo duševnost

Milenko Kovačević, transakcijski analitik-svetovalec, psihoterapevt je na svojem predavanju v RIS Dvorcu Rakičan spregovoril o travmatičnih dogodkih, ki se zarišejo v otrokovo duševnost, v manjši ali večji meri pa od tam zavirajo funkcioniranje kasneje v življenju. Spregovoril je tudi o načinih zaceljenja nekaterih otroških ran v odraslosti.

Pri travmah, ki so zelo znan pojem in tudi zelo razširjene, gre za poškodbe duše oziroma psihe. Navzoči so se skupaj s psihologom Milenkojem Kovačevićem spomnili kar precej besed, na katere pomislijo, ko slišijo pojem "travma". Med takimi so bile: bolečina, poškodba, nervoza, jeza, strah, težko doživetje, stiska, spoznanje, pomoč, slabe izkušnje, zloraba, razrešitev, spomini, poniževanjem, obtoževanje … in lahko bi naštevali v nedogled.

Travme kot izid višje sile

Kovačević je vsem, ki so prisluhnili njegovem predavanju in zagotovo kaj novega spoznali, pojasnil, da travmo doživljamo kot nek izid višje sile, npr. naravne nesreče. "Dogodek je tisti, kar mi doživljamo travmatično. Tukaj gre predvsem za dogodke medosebnih odnosov," pravi psihoterapevt, po besedah katerega se največ umorov dogaja prav zaradi ljubosumja, ki je povezano s sovraštvom.

Naša država ne skrbi za zdrav način vzgoje, življenja

Psihoterapevt se je na predavanju najbolj posvetil odnosu, ki ga imata mati in otrok, saj ga nekateri dogodki iz zgodnjega otroštva lahko zaznamujejo in se kasneje v odraslosti kažejo na različne načine. Predvsem mladim mamicam je svetoval, da naj otroka ne zapustijo prehitro, v smislu, da ga prehitro dajo v vrtec oziroma v varstvo. "Čeprav v naši državi to ne gre. Saj vemo, da so porodniške kratke in morajo mlade mamice hitro nazaj v službo. Torej naša država ne skrbi za zdrav način vzgoje," je dejal Kovačević, ki je vse to pojasnil z dejstvom, da otrok, ki gre prehitro v vrtec oz. v varstvo, vse to, kar doživlja, ne razume, kasneje, v poznejših letih pa mu vse to pride na plano. Otrok ob vsem tem občuti nek strah, da ga je mama zapustila in nima več njene zaščite, prav tako pa otrok ne dosega simbioze z mamo. Ob tem pa seveda ni pozabil niti na to, da ni dobra vzgoja mame, če je preveč poleg otroka in je preveč zaščitniška, da je torej tudi tak način vzgoje lahko pozneje travmatičen.

Kovačević na predavanju ponudil veliko novih napotkov

Na predavanju o travmah iz otroštva je navzočim predavanje popestril še z raznimi primeri, ki jih rešuje on sam kot psihoterapevt in pa skupaj s prijateljem, ki se ukvarja s psihozo. Med drugim je omenil gospo, ki je zaradi travmatične izkušnje izgubila ves spomin, ki pa se ji je pozneje po uspešnem zdravljenju le povrnil, gospo, ki je izgubila očeta in za to krivila sebe, ampak ji je z dolgoletnim svetovanjem in zdravljenjem Kovačevič le pomagal in sedaj ne nosi več občutka krivde.

Milenko Kovačević, ki je v RIS-u že predaval, je navzočim zagotovo prikazal in pojasnil kaj novih dejstev, okrepčanih s primeri, tako da so vsi predavanje zaključili z novim znanjem, predvsem pa z napotki, kako poskrbeti za svoje otroke, da težjih travmatičnih izkušenj v življenju ne bodo doživljali.