Pavlinjek razkril svojo mesečno nagrado na Obrtno-podjetniški zbornici

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), katere večina članov je na referendumu podprla prostovoljno članstvo, si želi, da bi del članstva ostal obvezen. Po besedah predsednika OZS Štefana Pavlinjeka bi bilo takih okoli 26.500, ki bi plačevalo minimalno članarino, preostalo pa bi temeljilo na prostovoljni bazi.

Kot je na novinarski konferenci po seji skupščine OZS v Ljubljani pojasnil Pavlinjek, bi okoli 26.500 članov (ti bi bili na listi A) plačevalo članarino v višini med 10 in 20 evrov mesečno, medtem ko višine prostovoljne članarine (lista B) še niso dorekli. Trenutno je sicer v OZS okoli 52.000 članov, članarina pa se giblje med 10 in 50 evri na mesec. Tisti, ki se ukvarjajo z domačo umetnostno obrtjo plačujejo 10 evrov, za ostalo je 20 evrov, obrtniki nad pet zaposlenimi plačujejo 30 evrov, za tiste, ki imajo več kot 50 zaposlenih, pa je zdaj članarina 50 evrov.

OZS bo izgubila polovico finančnih sredstev

Pavlinjek pričakuje, da bodo v začetku izgubilo približno polovico finančnih sredstev, ki so jih zdaj pridobili s članarinami. Po njegovi oceni bodo po novem sistemu na leto iz naslova članarine zbrali okoli štiri milijone evrov. Če predlog OZS o delu obveznega članstva ne bo šel skozi vladno sito in bo temeljilo zgolj na prostovoljni bazi, pa je njihov načrt B, tako Pavlinjek, da bodo usluge, ki jih zbornica nudi obrtnikom in podjetnikom, še dražje.

"Potencial obrtno-zborniškega sistema je močan, tudi država oz. vlada ga rabi, in, kot imam občutek, nima želje tega sistema zrušiti in mu dati manj veljave," je poudaril in dodal, da bodo do konca meseca pripravili svoje predloge za obrtni zakon in jih poslali vladi. OZS zahteva tudi, da trdno sodeluje s tistimi, ki bodo zakon pisali, kajti "zadaj" je po Pavlinjekovih besedah lastnina, ki mora biti definirana s strani zbornice.

"Moramo zaščititi lastnino, ki jo imamo, pa tudi kontinuiteto, ki jo ima OZS v državi. Narediti moramo tudi neboleč prehod na prostovoljno članstvo in postaviti nova orodja, na katerih bodo temeljile usluge, ki jih bodo morali obrtniki po novem plačevati," je dejal.

Po pojasnilih podpredsednika zbornice in predsednika upravnega odbora OZS Štefana Grosarja so nadaljnje aktivnosti zbornice vezane na pripravo sprememb obrtnega zakona. "Če ste prostovoljni, vam nihče ne more predpisovati oblike, metode in načine delovanja, združevanja in funkcioniranja," je poudaril in izrazil upanje, da bodo z vlado sodelovali pri predelavi obrtnega zakona. "Pripraviti moramo orodja, ki jih imamo na razpolago in ki jih še pridobivamo, za to, da bomo lahko pokrivali izpadli del članstva in članarine," je dodal.

Prehod na prostovoljno članstvo januarja 2014?

Kot je pojasnil Grosar, je 40.000 obrtnikov takih, ki zaposluje pet ali šest ljudi. Ti sami po njegovi oceni nimajo nobene možnosti pri "nobeni stvari". "Kako si vlada predstavlja, kdo bo v njihovem imenu vodil socialni dialog in bitko za boljšo zakonodajo, koga bodo imeli, če se sesuje ta hiša," se je vprašal. Skupščina OZS je danes sklenila, da se postopek sprejemanja sprememb obrtnega zakona izpelje po rednem postopku, kar pomeni, da je za zbornico realen in sprejemljiv datum za prehod na prostovoljno članstvo 1. januar 2014. Zbornica namreč potrebuje prehodno obdobje, v katerem se bo lahko ustrezno prilagodila in preoblikovala.

Pavlinjeku 1900 evrov bruto mesečno

Zaupnico sedanjemu vodstvu je na skupščini izglasovalo 86 od skupno 94 poslancev, svoj odstop z mesta podpredsednika upravnega odbora OZS pa je podal Ivan Jani Ulaga. "Ko bo formirana nova zbornica, pride nov statut in nove volitve," je dejal Pavlinjek. Po njegovi oceni je na referendum o prostovoljnem članstvu, ki ga v OZS jemljejo kot posvetovalnega, prišla velika večina tistih, ki so po obstoječem obrtnem zakonu na listi B (tisti, ki imajo obrti podobne dejavnosti) in ravno ti so se izrekli za prostovoljno članstvo. Na listi A pa so po zakonu obrtniki.

Tako Pavlinjek kot Grosar sta predstavila tudi višino svojih prejemkov v lanskem letu. Pavlinjek je prejemal 1900 evrov bruto nagrade mesečno, Grosar pa 2400 evrov bruto.

STA