Po Pomurju začeli z žetvijo ječmena

V Pomurju so danes začeli žeti ječmen, v skupini Panvita, ki ga ima na skoraj 400 hektarjih njiv, pa upajo, da bo manj prizadet kot pšenica. Njo so visoke temperature v zadnjih dneh precej prizadele, žeti pa naj bi jo začeli konec prihodnjega tedna. Pogajanja o letošnji ceni pšenice so še brez dogovora.

V Panviti, kjer imajo s pšenico posejanih okoli 1100 hektarjev površin, imajo pogodbe tudi s kooperanti, ki jo pridelujejo na 1500 hektarjih polj. Kot pravi direktor družbe Panvita Kmetijstvo Branko Virag, bodo posevki na prodnatih tleh glede na visoke temperature, ki so dosegle tudi 35 stopinj Celzija, že kmalu zreli. Glede cene pa odkupovalci predlagajo izplačilo akontacije v času žetve in poračun pridelka v avgustu, ko bo jasno, kakšne so cene na svetovnem trgu, saj naj bi lani za pšenico plačevali za desetino več kot v sosednjih državah, zato je še ostala v skladiščih, dodaja Virag.

Foto: TV SRK-11

Kučan: Stroški odkupa so prešli na kmeta

Po besedah predsednika komisije za odkup in prodajo žit Franca Küčana se je komisija z odkupovalci sestala že trikrat, več o ceni pšenice pa naj bi bilo znanega po sestanku 3. julija. Tudi Küčan pravi, da kupci vztrajajo pri izplačilu akontacije in poznejšem poračunu, ob tem pa naj bi bili kupci pripravljeni odkupiti le pšenico razredov A in B1, kakovost C pa kot krmno pšenico po minimalni ceni. Küčan dodaja, da so zdaj tudi stroški odkupa prešli na kmeta, pri povprečnem pridelku 5,5 tone na hektar in napovedi o manj kot 12,5 odstotka beljakovin pa naj bi kmetje dobili 200 evrov za tono pšenice.

Bilo je premalo vlage ...

V Sloveniji je z ozimnimi žiti letos posejanih okoli 60.000 hektarjev, od tega približno 25.000 hektarjev v Pomurju, ozimna pšenica v tej pokrajini pa dozoreva na 18.00 hektarjih. Po besedah specialistke za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metke Barbarič so bile razmere med jesensko setvijo ugodne, od konca oktobra do sredine aprila pa je bila suša, saj padavin skoraj ni bilo, snežne odeje pa tudi zelo malo.

"Bilo je premalo vlage, da bi se pšenica lahko razraščala, zraslo je precej manj rastlin kot v letih optimalne pridelave, zato pričakuje manjši pridelek od povprečja v zadnjih letih, saj si rastline kljub poznejšemu dežju niso dovolj opomogle, nevarnost pa je tudi zaradi visoke temperature v zadnjih dneh, ki lahko povzročijo prisilno dozorevanje pšenice in s tem manjši pridelek," pravi Barbaričeva.

Lani je bilo po podatkih Zadružne zveze Slovenije v Sloveniji odkupljenih 95.000 ton pšenice, cene krušne so bile med 195 in 225 evrov za tono, za krmno pa od 160 do 175 evrov.