Številne aktivnosti na čezmejnem projektu Upkač

V okviru čezmejnega programa (OP SI-HU 2007-2013), ki ga delno sofinancira EU, je v izvajanju projekt Visokodebelni biseri, z akronimom 'Upkač'. Partnerji v projektu so na novinarski konferenci so prejšnji teden v Őriszentpéter-u na Madžarskem poročali o že izvedenih aktivnostih ter obenem predstavili tiste, ki še sledijo.

Javni zavod Krajinski Park Goričko je v času od oktobra 2011 do junija 2012 realiziral več aktivnosti. Med pomembnejše spadajo: vzpostavitev kolekcijskega sadovnjaka z več kot 50 tradicionalnimi visokodebelnimi sortami jablan in hrušk, ki so bile nekoč značilne za Goričko; dosajevanje več kot 200 tradicionalnih sadik visokodebelnih sort (predvsem jablan, nekaj pa tudi hrušk, ki so oz. so bile značilne za Goričko); začetek investicijsko-vzdrževalnih del v okviru katerih se bo obnovila projektna pisarna z razstavnim delom (postavljena bo razstava o senožetnih sadovnjakih, o delu in življenju v njem, tako favne in flore kot tudi človek in njegov vpliv na sadovnjake) in izvedba delavnice v sodelovanju s Sadjarskim društvom Pomurja, s prikazom zimske rezi sadnega drevja, katere se je udeležilo okrog 50 sadjarjev.

Projektni partner Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je od začetka projekta Upkač opravilo dva popisa ptic na projektnem območju Krajinskega parka Goričko. Popisanih je bilo 118 km transektov in preko 400 popisnih točk za velikega skovika, eno najmanjših evropskih sov, ki ga na Goričkem kličejo čuk. Projektni partner proučuje tudi gnezditveno biologijo smrdokavre, še ene tipične vrste visokodebelnih sadovnjakov, po kateri je poimenovan tudi akronim projekta.

Najdena so bila štiri gnezda, ki so jih opremili z visokoresolucijskimi kamerami, enega samca pa so opremili z VHF oddajnikom, ki omogoča spremljanje njegovega gibanja in lociranje površin, na katerih se hrani. Pregledale so se še gnezdilnice, postavljene za zlatovranko na zahodnem delu Goričkega, v katerih vsako leto gnezdi kakšen par velikih skovikov. Dodatno se je zasnovalo in izdelalo še 60 gnezdilnic, primernih tudi za opremljanje s kamero za snemanje. Izvedla se je še prva delavnica za predstavnike lokalnih skupnosti na temo ptic kulturne krajine, pomena visokodebelnih sadovnjakov za biodiverziteto in načina njihovega ohranjanja ter vzdrževanja. V prihodnjih tednih se bo DOPPS osredotočil na iskanje gnezd velikega skovika, ugotavljanje njegovega prehranjevalnega habitata s pomočjo telemetrije in določanja plena s posnetki kamer.

O aktivnostih v okviru projekta Upkač sta poročala še madžarska projektna partnerja. Nacionalni park Örség je pripravil projektno dokumentacijo za Hišo sadja. Razvojna agencija Slovenska krajina pa je pripravila delavnico prikaza rezi sadnega drevja, začeli so že tudi z obnovitvenimi deli stare hiše, v kateri se bo vzpostavila predelava sadja s pomočjo preše.

Tiskovna konferenca se je zaključila z vodenim ogledom živalstva in rastlinstva v travniškem sadovnjaku. Travniški sadovnjaki kot del tradicionalne podeželske kulturne krajine, še posebej prispevajo k njeni večji biotski pestrosti, zato je njihovo ohranjanje in gospodarjenje pomembna naravovarstvena in družbena skrb. Pomen travniških sadovnjakov namreč ne sega zgolj na ozko področje naravoslovja, ampak ima tudi svoje nesporne in močno poudarjene kulturno-sociološke in ekonomske vidike.