Kmetje in mlinarji še brez dogovora o ceni pšenice

V praksi to pomeni, da morajo kmetje, ki imajo pogodbe z mlinarji, njihovo ponudbo sprejeti. Če tega nočejo in bodo prodali pšenico kupcem, ki plačajo takoj, pa morajo pogodbenemu partnerju vrniti denar za seme in obresti. Kdor ni vezan s pogodbo, se seveda lahko odloči, komu bo prodal pridelke.

Vodja pogajalske skupine pridelovalcev Franc Küčan je po srečanju obžaloval, ker niso dosegli dogovora in ker največji kupci vztrajajo na modelu akontacijske cene in avgustovskega poračuna glede na stanje na borzi, pri čemer niso dorekli na kateri.

"Nekatere zadruge tega ne sprejemajo in želijo imeti končno oblikovano ceno, tudi nekateri kupci želijo prevzeti pšenico in jo takoj plačati. Mi smo predlagali izhodiščno ceno 170 evrov za tono za krmno oziroma pšenico C ter lestvico, po kateri bi se cena dvigala: plus 10 evrov za B 2, plus 25 evrov za B 1 in 210 evrov za tono pšenice kakovosti A, kar je manj kot lani, ko je bila pšenica razreda A po 225 evrov na tono," je povedal Küčan.

Za vse, ki se ne bodo pogovarjali z organizatorji odkupa, naj bi po Küčanovih besedah veljal predlog dokončne cene. Ob tem je dodal, da obstajajo kupci, "ki ponujajo 200 evrov za tono brez kakršnega koli merjenja, bruto za neto, pri čemer je veliko interesa, da bi se slovenska pšenica peljala na vse strani čez mejo".

Mlinopek ponuja 150 evrov akontacije oziroma še 25 evrov več za najboljšo kakovost

Direktor soboškega Mlinopeka Karel Pojbič, ki ima pogodbe za pšenico s 1600 hektarjev površin, napoveduje odkup med od 12.000 do 15.000 tonami, boji pa se, da je pšenica precej slabe kakovosti in ne bo uporabna za mlinsko industrijo, tako da jo bodo težko prodali. Mlinopek ponuja akontacijo 150 evrov za tono, za pšenico najboljše kakovosti pa 175 evrov. Akontacijo bodo mlinarji plačali v 30 dneh, poračun pa po dogovoru v avgustu, spet po 30 dneh. Če bi cena na trgu padla pod akontacijsko ceno, poračuna ne bi bilo. Na evropskih borzah se cene ta hip gibljejo med 200 in 230 evrov za tono.

Žetev pšenice naj bi se začela v soboto

Žetev pšenice v Pomurju se je začela v soboto. Kot pravi Franc Režonja s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota prve simulacije napovedujejo povprečne pridelke, glede na velike razlike zaradi kakovosti tal pa se pridelek giblje med 4,8 in 7,2 tone na hektar. Težave pa so zaradi majhne vsebnosti beljakovin in števila padanja, s katerim se določa kakovost škroba. Glede na to, da smo imeli že pred 14 dnevi vročinski udar, so rezultati temu primerni in se vsebnost beljakovin giblje od 9,8 do 15,1, je dodal Režonja. Stroški pridelave pšenice so od lani narasli za 6,5 odstotka, po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije je bila proizvodna cena za letos 186 evrov za tono ob 5,3-tonskem hektarskem donosu.

Panvita svetuje hitro žetev, ponuja pa akontacijsko ceno 150 evrov

Donose na ravni dolgoletnega povprečja ali mogoče celo kaj višje po besedah direktorja Panvite poljedelstvo Branka Viraga pričakujejo tudi v skupini Panvita, kjer vsem priporočajo, naj zaradi padanja vsebnosti beljakovin pohitijo z žetvijo. Panvita ima s pogodbenimi izvajalci od jeseni sklenjene pogodbe za odkup s 1600 hektarjev površin, tudi oni pa so se odločili za akontacijsko ceno 150 evrov, ki so jo jamčili vsem pogodbenim pridelovalcev ob sklenitvi pogodbe. Panvita ima s pšenico zasejanih 1100 hektarjev svojih površin, od tega 200 hektarjev semenskih posevkov, povprečni pridelek pa naj bi se gibal okoli sedem ton na hektar.

STA