FOTO: Prekmurska polja znova porumenela, tokrat zaradi sončnic

Štiri mesece nazaj smo objavili prispevek o rumenem morju, oljni repici, ki je spomladi krasila prekmurska polja, tokrat pa so na višku cvetenja sončnice.

Ob glavni cesti Dobrovnik - Moravske Toplice je kar precej njiv, na katerih so čudovite rastiline z velikanskimi žarečerumenimi cvetovi, ki se obračajo za soncem.

Zakaj in predvsem kako sončnice obračajo svoj cvet za soncem? To vprašanje je že pred tisočletji vznemirjalo ljudi, ki so tej rastlini zaradi njenega „čaščenja sonca" pripisovali posebne božanske lastnosti. V resnici gre za pojav, strokovno poimenovan heliotropizem, ki pri sončnicah poteka samo v času popka, torej preden se cvet popolnoma razcveti.

Pogledovanje za soncem je pravzaprav posledica neenakomerne rasti stebla; auxini, snov, ki povzroča rast stebla, se pri sončnici kopiči na tisti strani stebla, ki v tistem trenutku ni neposredno osvetljena s soncem, zato ta raste hitreje in povzroči, da se cvet nagne na nasprotno stran. Ker sončnica raste zelo hitro, se s spreminjanjem lege sonca vsak dan večkrat spremeni tudi hitrorastoči del stebla. Ko se polno razcvetijo, sončnice ponavadi gledajo proti vzhodu.

Uporabne za okras, za pridobivanje olja ali kot razstrupljevalci težkih kovin

Posamezne sončnice, ki jih posadimo ob rob vrta ali grede, ali pa kar v cvetlični lonček, vrtnarjem služijo predvsem kot okras, ko cvet odcveti pa postanejo prava poslastica za lačne ptice. Seme iz sredice cveta lahko zobamo tudi ljudje - bodisi surovo, popraženo ali pa kot dodatek solatam ali pecivu - razveselilo pa bo tudi male glodalce, na primer hrčke ali morske prašičke.

Na večjih površinah sončnice vzgajajo predvsem za pridobivanje sončničnega olja. Seme namreč vsebuje kar 50 odstotkov maščobe, iz olja pa pridobivajo tudi margarine in gorivo biodizel, saj je cenejše od olivnega olja. Poleg tega se sončnična semena uporabljajo tudi kot dodatek pri peki, predvsem polnozrnatega kruha in peciv.

Manj znano je, da so sončnice uporabne tudi kot razstrupljevalci, ki iz prsti potegnejo strupe, kot so arzenik, svinec in uran, in da so jih prav v ta namen zasajali na širšem območju, ki ga je prizadela nesreča v Černobilu.

Sončnice kot simbol in priljubljen lik v umetnosti

Sončnični cvet, pravzaprav socvetje, saj en „cvet" v resnici sestavlja med 1000 in 2000 majcenih cvetov, nasajenih na glavo socvetja, so starodavne civilizacije že pred tisočletji povezovala s soncem in sončnimi božanstvi.

Danes je sončnica simbol ameriške zvezne države Arkansas in nacionalna roža Ukrajine, zaščitni znak britanskega Veganskega združenja, pogosto pa se uporablja tudi kot simbol ekoloških „zelenih" gibanj.

Večkrat so bile upodobljene tudi v umetnosti, gotovo najbolj znana umetniška upodobitev sončnic pa je Van Goghova serija olj na platnu, poimenovana enostavno "Sončnice" (v francoskem izvirniku Tournesols).

Več fotografij v spodnji galeriji ...