Najboljši pomurski maturanti: Dekleti sta bili presenečeni, fant je pričakoval vrhunski rezultat

Trije najbolj zlati med zlatimi pomurski maturanti so z maksimalnim številom točk dodatno utrdili svojo samozavest. 

Kristina Duh, Andrej Šterman in Sandra Horvath iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so na letošnji maturi dosegli vseh možnih 34 točk. Razkrivamo njihov recept za uspeh in bodoče karierne želje.

Kristina Duh: Ko si bom ustvarjala družino, bi rada živela in delala v Pomurju

18-letnica iz Borecev pravi, da se je na maturo pripravljala skozi celotno šolsko leto z učenjem za teste. "Kakšen teden pred pričetkom mature sem tako zgolj šla skozi vse zapiske ter zvezke in tako utrdila svoje znanje ter se mogoče še bolj poglobila v stvari, ki mi niso bile dovolj jasne. Na tak način sem si zagotovila, da v tistem obdobju nisem »pregorela«, ampak sem se uspela tudi dobro naspati in ostati sproščena," pojasnuje Duhova, ki se odpravlja na študij medicine v Ljubljano.

Recept za dosego vseh točk je po njenem mnenju težko določiti. Pravi, da je zelo pomembno, da si z učenjem in pripravo zapiskov čez leto čim manj dela pustiš za dni pred maturo in s tem odženeš vsaj malo stresa iz že tako stresnega obdobja. "Seveda pa je potrebno imeti tudi nekaj sreče," dodaja.

Ko je izvedela, da je dosegla vseh možnih 34 točk, je bila zelo "šokirana". "Takšnega rezultata si nisem predstavljala niti v najboljšem primeru. Ko se je prvoten šok in z njim prehitro bitje srca ter tresenje rok polegel, pa sem seveda bila zelo vesela in tudi ponosna na sebe."

Kot pravi, ji je rezultat prinesel novo mero poguma in samozavesti, ki ji bosta v pomoč pri premagovanju študijskih in drugih ovir. Duhova glede poklicne kariere sicer še nima točno definiranih želj, za zdaj si le želi, da bi se v svojem študiju "našla" in med študijem tudi našla smer, ki jo bo zanimala. Prlekinja na vprašanje, kam sežejo njene poklicne želje po študiju, odgovarja:

"Iz Pomurja me ne vleče preveč, vendar bi v začetku svoje kariere raje delala v kakšni večji bolnišnici (Ljubljana, Maribor), saj se mi zdi, da tam nabereš več izkušenj ter vidiš več raznolikih in zanimivejših primerov. Kasneje, ko si bom že ustvarjala družino, pa bi gotovo raje živela ter delala v Pomurju, saj se mi zdi, da je boljšo pokrajino za bolj umirjeno ter družinsko življenje težko najti."

Andrej Šterman: Če bom odšel iz rodne pokrajine, ne bom pozabil na svoje korenine, kot to storijo mnogi

Bodoči študent farmacije iz Radencev pravi, da je bil pri maturi predvsem zelo sproščen in neobremenjen, saj je bil zadnji dve leti odličen, tudi trema ni bila njegova spremljevalka. "Samozavest in zaupanje vase sta pri takih izpitih po mojem mnenju zelo pomembna. Seveda brez učenja ne bi šlo, največ sem se učil matematike zaradi samega obsega snovi. Za matematiko sem tako porabil skupaj nekje teden dni, kar se je tudi splačalo, saj sem dosegel 100% točk," pojasnjuje Šterman.

Zasluge za uspeh pripisuje tudi odličnim profesorjem iz osnovne šole in dijaških let. Veselje ob pogledu na najboljši možen rezultat ga je v ponedeljek zelo razveselilo. "Je pa res, da sem dober rezultat tudi pričakoval." Tudi Šterman pravi, da je za tak uspeh potreben kanček sreče. "Marsikateri izmed mojih prijateljev je imel nekaj nesreče in ni bil zlati maturant, čeprav je zelo nadarjen in bi z malo sreče lahko zdaj bil na mojem mestu in odgovarjal na vprašanja novinarjev."

Bodoči farmacevt sicer pravi, da v prihodnosti noče delati v lekarni. "Veliko raje bi delal v laboratoriju v tovarni ali v okviru kakšnega raziskovalnega inštituta. Na žalost možnosti za zaposlitev na tak način v Pomurju ni veliko, čeprav bi zelo rad ostal tukaj." Dodaja, da če se bo dalo, bi rad delal v Pomurju ali vsaj v Mariboru.

"Če bom pa slučajno po koncu študija ostal v Ljubljani ali celo odšel v tujino, pa zagotovo ne bom nikoli pozabil svojih korenin, kot to storijo mnogi, ki že po dveh mesecih v Ljubljani ne znajo več prleško ali prekmursko in še doma govorijo v grdi "žabarščini"."

Sandra Horvath: V Sloveniji bi bila glede na razmere na tujem trgu preslabo plačana

Lendavčanka in zdaj že bivša dijakinja ljutomerske gimnazije, ki zaključuje najboljšo trojico pomurskih maturantov, je največ truda učenju posvečala takrat, ko je šlo zares. "Med šolskih letom nisem veliko delala na pripravah na maturo, zato sem se zavedala dejstva, da se moram veliko bolj potruditi med samo maturo. Tega sem se pozneje tudi držala, v dveh tednih sem se učila skoraj cele dneve in še pozno v noč. Sicer je bilo naporno in mučno, ampak se je splačalo."

Tudi Horvathova se strinja z ostalima sogovornikoma, ki receptu za uspeh poleg učenja in vztrajnosti dodajata še kanček sreče. Ta ji je očitno bil naklonjen, saj je bila ob pogledu na rezultate popolnoma šokirana. "Na začetku nisem bila prepričana, če sem iz spletne strani razbrala pravilne informacije in sem se še večkrat prijavila in pogledala, če je slučajno kakšna sprememba. Ko pa sem dojela, da je res tako, sem seveda bila neizmerno vesela. To je bilo zelo prijetno presenečenje."

Mlada Lendavčanka jeseni odhaja na študij v Nemčijo. "Prijavila sem se na Humboldt univerzo v Berlinu, in sicer bom študirala predmet Sozialwissenschaften, ki vsebuje sociologijo in politologijo." Kot pravi, ji ta smer odpira veliko različnih poklicev, a trenutno se še ne bi mogla odločiti, katerega izbrati. "Zanimajo me tudi jeziki, tako da bom mogoče izbrala nekaj, kaj združuje obe področji."

Trenutno je prepričana, da v Pomurju po študiju ne bo delala, saj jo še najbolj vleče v tujino. "Menim, da je trenutno stanje glede zaposlitve v Sloveniji zelo slabo in če bi uspela dobiti službo, bi ta bila glede na razmere na tujem trgu preskromno plačana."