Center za socialno delo Murska Sobota želi širiti svojo mrežo

Iščejo nove prostore, dodaten kader, izvajati pa želijo tudi nove programe za preprečevanje socialne izključenosti.

Na delovnem sestanku z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom in direktorjem Direktorata za socialne zadeve Davorjem Dominkušem so se na murskosoboškem centru za socialno delo prejšnji mesec dogovorili, da bodo izvedli določene aktivnosti v zvezi z reševanjem prostorske problematike, težav zaradi kadrovske podhranjenosti ter  nerazvitosti mreže nevladnega sektorja. 

Sestanek prejšnji mesec je bil dodatna podlaga za nove načrte murskosoboškega centra za socialno delo (foto: CSD Murska Sobota).

Iščejo nove prostore 

Murskosoboški center za socialno delo je po dogovoru z ministrom Vizjakom na Javni nepremičninski sklad posredoval dopis v zvezi z pridobitvijo informacij o nepremičninah v državni lasti Republike Slovenije, ki ležijo na območju Mestne občine Murska Sobota, so večja od 1000 m2 in bi bila primerna za poslovanje Centra za socialno delo Murska Sobota. Kot možne nove prostore se tako omenja nekdanja Ekonomska šola Murska Sobota, ki je zdaj prazna, a je v slabšem stanju, kot poslovna stavba zdajšnjega murskosoboškega centra za socialno delo. 

Kot druga izmed možnih novih lokacij murskosoboškega Centra se omenjajo prostori Mure, ki jih tekom stečajnega postopka na način javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb prodajajo ali oddajajo v najem. Predstavniki murskosoboškega centra za socialno delo naj bi se kmalu sestali s predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter se dogovorili, kaj je glede na situacijo najugodnejša in najprimernejša rešitev njihove prostorske stiske. 

Muči jih kadrovska podhranjenost 

Zaradi preobremenitev nekaterih strokovnih delavcev in potreb po dodatnih storitvah, želijo na murskosoboškem centru za socialno delo zaposliti še enega informatorja za potrebe informiranja ter drugih nalog le-tega po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javni sredstev in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. 

"Obenem bi tu želeli dodati, da bi potrebovali dodatno kadrovsko okrepitev za potrebe izvajanja  117. člena Zakona o trgu dela," so med drugim še zapisali v murskosoboškem Centru. Namreč v primerih, kadar je glede na mnenje komisije za aktivno vključitev brezposelne osebe na trg dela po taistem zakonu potrebna predhodna pomoč za odpravo socialnih težav oziroma stisk, se odstopi v obravnavo pristojnemu centru za socialno delo. V teh primerih se bodo sklepali dogovori o aktivnem reševanju težav med  Centrom za socialno delo in osebo. 

Socialna izključenost ranljivih skupin v Pomurju se povečuje 

V letu 2004 so na murskosoboškem Centru izdali Zbornik pluralne mreže socialno varstvenih programov v Upravni enoti Murska Sobota, ki so ga sedaj ažurirali in dopolnili. Iz zbornika je razvidno, da napotitvenih in namestitvenih možnosti na področju nevladnega sektorja za ranljive skupine ljudi sploh ni ali drastično primanjkujejo, da je za 57.600 prebivalcev na skupni površini 692 km2 s 17,8 % brezposelnostjo, nevladnih organizacij bistveno premalo in tako niso pokrite osnovne potrebe po posameznih področjih, socialna izključenost najbolj ranljivih skupin pa se še povečuje. 

Zaradi omenjenih dejstev v bodoče načrtujejo konkretne korake za izboljšanje tega stanja in okrepiti vključenost lokalnih skupnosti na področju razvoja mreže nevladnega sektorja in skupnih ciljev, ki jih želijo doseči. 

Pedopsihiatrov ni, primanjkuje tudi kliničnih psihologov 

Na tem mestu še posebej izpostavljajo potrebe na področju varstva otrok in družine pri obravnavi družin, saj nimajo možnosti napotitve v pedopsihiatrično obravnavo. "Na našem področju namreč ni pedopsihiatra, ki pa je zaradi številnih otrok in mladostnikov s hudimi vedenjskimi in čustvenimi motnjami in pogosto tudi prisotno duševno boleznijo, nujno potreben. Podobna situacija je pri psihološki obravnavi, saj zaznavamo veliko pomanjkanje kliničnih psihologov." 

Prav tako na področju varstva odraslih vlada pomanjkanje programov, namenjenih odvisnikom (dnevni center za odvisnike od prepovedanih drog ter pripravljalni center za odvisnike, terensko delo z odvisniki, preventivni programi o škodljivih posledicah različnih zasvojenosti, programi, ki bi zagotavljali možnost vključitve po izhodu iz komune). Kot pravijo na murskosoboškem Centru, je še posebej potrebno razširiti programe namenjene alkoholikom, saj v njihovem okolju zaznavajo velik delež alkoholizma v družinah, s čimer tudi odstopajo od povprečja. 

S tremi programi želijo preprečaveti socialno izključenost 

Kot poudarjajo na Centru, bi na področju brezdomstva nujno potrebovali tudi dnevni center (zavetišče za brezdomce obstaja, a je ves čas polno zasedeno), kjer bi lahko brezdomcem nudili topel obrok, oblačila, možnost tuširanja, jim pomagali pri reševanju socialnih in zdravstvenih težav, pri iskanju zaposlitve in stanovanja, pri urejanju pravnih zadev. 

Obenem želijo na področju preventivnih programov za preprečevanje socialne izključenosti izvesti tri programe, in sicer: program funkcionalnega opismenjevanja in informiranja ljudi, program preprečevanja socialne izključenosti odraslih, program preprečevanja socialne izključenosti za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Za omenjene programe bodo skušali spodbuditi predvsem občine, s katerimi želijo najkasneje s pričetkom naslednjega leta te programe tudi aktivno izvajati in se skupaj z občinami prijaviti na druge različne razpise za programe v socialnem varstvu.