Jutri bo Prekmurje praznovalo »rojstni dan«

Na predvečer »prekmurskega praznika«, to je 17. avgust, je Občinski svet Občine Beltinci je na predlog župana na svoji aprilski seji leta 1997 sprejel sklep, da se za občinski praznik Občine Beltinci določi prav ta datum. Zakaj je temu tako, lahko preberete nižje.

Miroslav Kokolj v knjigi Prekmurski Slovenci od narodne osvoboditve do nacistične okupacije 1919-1941, izdani v Murski Soboti leta 1984, piše: Dne 1. avgusta 1919, ko je v Budimpešti odstopila sovjetska vlada, je Vrhovni svet mirovne konference v Parizu končno sklepala o Prekmurju;… pooblastil je kraljevino SHS, da zasede Prekmurje do črte, ki so jo določili že 9. julija 1919, to je do razvodnice med Muro in Rabo. Dne 12. avgusta 1919 je redna vojska kraljevine SHS pod poveljstvom generala Krste Smiljaniča vkorakala v Prekmurje. Od Radgone so prišle čete, poslane iz Maribora pod poveljstvom podpolkovnika Vladimira Uzorinca. Ker zasedeno Prekmurje še ni imelo dokončnih meja, je začasno ostalo pod vojaško upravo. Tej je bil kot civilni komisar dodeljen dotedanji mariborski okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič, ki se je že 12.
avgusta popoldne pripeljal v Soboto iz Maribora z antantno komisijo. Eden njegovih prvih aktov je bil razglas, s katerim je Prekmurcem naznanil zasedbo njihove krajine z jugoslovansko vojsko kot izvršitev odločbe mirovne konference.

Dne 17. avgusta je bila v Beltincih po maši pred cerkvijo velika ljudska proslava osvoboditve, združena z izročitvijo Prekmurja civilni oblasti. Univerzitetni profesor dr. Matija Slavič, izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu leta 1919, je v knjigi Prekmurje, izdani v Ljubljani leta 1921, med drugim zapisal naslednje: Po sklepu vrhovnega sveta v Parizu z dne 1. avgust 1919 so jugoslovanske čete vkorakale v Prekmurje dne 12. avgusta t.i. Odbora ni bilo veliko. Prekmursko prebivalstvo je posebno v Murski Soboti, v Dolnji Lendavi, v Beltincih, v Srednji in Gornji Bistrici sprejelo rešitelje izredno slovesno in gostoljubno. V nedeljo, dne 17. avgusta 1919, se je vršil po zahvalni službi božji v Beltincih pred cerkvijo velik ljudski tabor, na katerem je govoril med drugim tudi narodni voditelj prekmurskih Slovencev, Jožef Klekl star., ki je navduševal Prekmurce »za vero in ljübav do materinega jezika«. Tisočera množica mu je klicala: »Obečamo, obečamo!«

dr. Matija Slavič (foto: wikipedia)

Kakor je bil časten prihod jugoslovanskih čet v Prekmurje, tako je bila slovesna in veličastna ljudska proglasitev osvobojenja Prekmurja in izročitev Prekmurja civilni jugoslovanski upravi. V nedeljo, dne 17. avgusta 1919, torej prvo nedeljo po osvoboditvi Prekmurja po naših četah, se je vršil v najbolj jugoslovansko-narodnem kraju v Prekmurju obenem najlepšem kraju ravenskodolenskega Prekmurja, v Beltincih, prvi slovenski ljudski tabor, katerega še slovensko Prekmurje ni videlo in kakor si sijajnejšega in veličastnejšega niti bujna domišljija predstavljati ne more. Nad 20.000 vrlih Prekmurcev se je zbralo iz celega Prekmurja v Beltincih, da izrazi svoje nepopisno veselje in globoko hvaležnost, kar je rešeno iz tisočletnega narodnega suženjstva, rešeno izpod madžarske bojševiške strahovlade.

V avtomobilu sta se pripeljala iz Radgone skoz Mursko Soboto poveljnik vojaških cet podpolkovnik Uzorinac ter mariborski okrajni glavar dr. Lanjšič kot zacasni civilni komisar za Prekmurje. Pri vasi Bratonci se je zbrala nepregledna množica slovenskih Prekmurcev, fantje so bili na konjih, okrašenih z zastavicami, drugi ljudje so bili na ozaljšanih vozovih in kočijah. Na čelu sprevoda z godbo je bil mnogo preganjani domacin Pavel Horvat. Ko seje ustavil avtomobil z zastopnikoma vojaške in civilne oblasti, so iz tisoč grl zaorili veselje prekipevajoci živijo-klici. Z venci in zelenjem okrašene deklice so napravile špalir in slovenska deklica je izročila dr. Lanjšiču krasen šopek. Med tri kilometro dolgim špalirjem, skoz 6 slavolokov sta se peljala podpolkovnik Uzorinac in dr. Lanjšič kot triumfatorja v Beltince. Pred okrašeno župnijsko cerkvijo v Beltincih je bila slovesna služba božja, ki jo je opravil profesor dr. Fr. Kovačič iz Maribora ob številni asistenci domačih duhovnikov. Med sv. mašo je oddajala salve prostovoljna legija.

Murska republika (foto: wikipedia)

Po službi božji se je vršilo pred cerkvijo slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril in vodil prekmurski domačin Jožef Godina. V svojem nagovoru je pozdravil vojaškega poveljnika in njegove čete, ki so v tako kratkem času brez prelivanja krvi osvobodile Prekmurje, in zastopnika jugoslovanske uprave. Za njim je govoril podpolkovnik Uzorinac in se zahvalil za krasen sprejem. Slovesen je bil trenutek, ko je izjavil, da je njegova naloga sedaj končana in da izroca posle civilni upravi, od katere sme pričakovati prekmursko ljudstvo najboljših sadov. Civilni komisar dr. Lanjšič je nato v krasnih besedah izjavil, da prevzema upravo, s katero je zajamčena varnost življenja in imetja Prekmurcev. Govorili so še župnik J. Klekl star., ki je vzbujal spomine prestanega trpljenja, dr. Kovači, ki se je spominjal pariške konference, pri kateri je sodeloval kot izvedenec za Štajersko, neki porocnik hrvatske legije, Pušenjak (Maribor), Viktor Kukovec (Ljutomer), Vahtar (primorski begunec), Balažic (domačin) in Kirec (prekmurski salezijanec iz Veržeja). Opoldne je bilo zborovanje končano.

20 tisoč glava množica ob razglasitvi (foto: rtvslo)

Kot navaja M. Kokolj v prej navedeni knjigi, je urednik Murske straže Božidar Borko kot udeleženec proslave takole opisal slovesno razpoloženje na beltinskem taboru: »Pred širokimi prostorom okoli cerkve, v senci starih dreves je igrala godba in so se gnetle množice. V valovanju tisočev ljudi je bilo toliko naivnega navdušenja, zvedavosti in pricakovanja, da je bil že pogled na množičo mogočen kakor himna svobode. Potem je bila maša, peli so v melanholicnih napevih prekmurske nabožne pesmi, topiči so pokali nekje za vasjo, legija je oddajala salve. Vse je bilo slovesno, veselo, pisano;…«