Predlog reforme trga dela je pripravljen, kaj prinaša?

Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin so se na včerajšnjem sestanku v DZ seznanili s predlogom reforme trga dela. Ena od bistvenih usmeritev reforme je odprava segmentacije na trgu dela, je po sestanku pojasnil minister za delo Andrej Vizjak. Reforma bo predvidoma prihodnji teden tema seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Ob tem naj bi predvidoma prihodnji teden potekal tudi sestanek predstavnikov koalicijskih poslanskih skupin na temo pokojninske reforme, je napovedal minister.

Včerajšnji pogovor je bil namenjen predvsem seznanitvi koalicijskih partnerjev z novim zakonom o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela, je pojasnil Vizjak. "Bilo je kar nekaj potrebnih pojasnil, vprašanj in mnenj na predlagane rešitve, vendar moram reči, da je smer prava in da smo prejeli določene zelo konstruktivne predloge. Vse te stvari bomo dodatno preučili in jih do konca tedna vključili v predlog," je napovedal minister.

O ključnih izhodiščih je povedal, da je bistvena odprava segmentacije na trgu dela, saj imamo trenutno veliko negotovih oblik zaposlitve, zlasti med mlajšimi iskalci prve zaposlitve in med tistimi, ki se prijavijo kot brezposelni in ponovno iščejo službo. "Tem je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas praktično nedostopna," je menil. Dodal je, da želi vlada okrepiti in spodbujati sklepanje pogodb za nedoločen čas, tudi z dodatnim omejevanjem sklepanja pogodb za določen čas.

Želijo jasne postopke

Izpostavil je še, da vlada s predlogom razbremenjuje delodajalce in druge administrativnih opravil tako pri sklepanju kot pri odpovedi delovnega razmerja, predvsem pri postopkih. "Pri odpovedih delovnega razmerja želimo stvar osredotočiti na vsebino, na tisto materialno podlago, zakaj nekdo izgublja službo - preprečujemo zlorabe in šikaniranja, hkrati pa želimo, da je ta postopek jasen in da ga zna izpeljati tudi povprečno izobražen delodajalec," pravi Vizjak.

Še več je rešitev pri odpravninah, odpovednih rokih, tudi pri pravici za prejemanje nadomestil za brezposelne. Novost v predlogu zakona je sicer tudi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne, a izključno s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje. "Poslej bi torej lahko dobile stik s trgom dela tudi brezposelne osebe," je pojasnil minister.

Ob tem je zanikal, da bi šlo pri omenjeni novosti za neko obliko malega dela, ki so ga volivci zavrnili na referendumu. "Gre za bistveno razliko od tistega, kar je bilo predlagano v zavrnjenem zakonu o malem delu," je zatrdil. Bistveno se namreč krči obseg tega dela, hkrati pa se "stvar da v posredovanje tistemu, ki ima na trgu dela največji pregled in je tudi javna služba". Vizjak tako meni, da bo zavod za zaposlovanje lahko ugotovil, ali bo nek delodajalec želel takšno občasno delo zlorabljati in z njim pokrivati potrebo po stalnem delu. "Ta oblika je lahko zelo koristna za zaposlitev neke brezposelne osebe," je še ocenil.

"Odprava plačanega odmora za malico bo največji trn v peti sindikatom"

O konkretnih odzivih koalicijskih partnerjev, predvsem Desusa, Vizjak danes ni hotel govoriti. "Boste videli, ko bomo na koncu tudi prišli s predlogom, to bo predvidoma prihodnji teden," je pojasnil. Govoriti še ni želel niti o podrobnostih posameznih rešitev v zakonu. Po njegovih besedah gre "za neke ideje, ki smo jih dali v izhodišča, kaj bo na koncu iz tega, pa bomo videli".

Minister sicer največ nasprotovanja sindikatov pričakuje pri vprašanju odprave plačanega odmora za malico. Pojasnil je, da bodo glede tega svoje mnenje podali še delodajalci. "Mi bomo vsekakor spoštovali dogovor obeh socialnih partnerjev na to temo," je zagotovil.