Predlog reforme dela: omejitev zaposlovanja za določen čas, malica ostaja

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je predstavil predlog reforme delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Ta med drugim predvideva uvedbo enotne pogodbe za nedoločen čas, uvaja začasno delo za brezposelne, niža nadomestila za brezposelnost, ohranja pa malico in dodatek na delovno dobo.

Predlog reforme dela zajema prenovljen zakon o delovnih razmerjih in noveliranje zakona o urejanju trga dela.

Enotna pogodba o zaposlitvi, krajši odpovedni roki

Med ključnimi spremembami je uvedba enotne pogodbe o zaposlitvi, ki bi razen v posebej določenih primerih veljala za nedoločen čas. To sicer določa tudi že zdaj veljavni zakon, bi pa predlagani zakon te možnosti omejil, s čimer naj bi tudi preprečili veriženje pogodb za določen čas.

Po enotni pogodbi so predvidena tri obdobja zaposlitve. V poskusnem obdobju, ki bi trajalo pet mesecev, bi lahko delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi brez razloga, odpovedni rok bi bil 14 dni.

Drugo bi bilo prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Razlogi za redno ali izredno odpuščanje ostajajo enaki kot sedaj (poslovni, krivdni, razlog nesposobnosti in nastala invalidnost), poenostavljajo se nekateri postopki, ki jih mora izpeljati delodajalec, npr. pri krivdni odpovedi delavca ne bo več treba opozarjati na ponavljanje kršitve, pri odpovedi iz poslovnih razlogov delodajalcu ne bo več treba preveriti, ali lahko delavca zaposli na drugo delovno mesto.

Tretje obdobje, obdobje stabilnosti, bi veljala podobna ureditev kot pri sedanji zaposlitvi za nedoločen čas, pri čemer bi veljale poenostavitve, razen glede opozarjanja na ponavljanje kršitev in preverjanja možnosti zaposlitve na drugem delovnem mestu.

Odpovedni roki ob redni odpovedi ali odpovedi zaradi nesposobnosti bi se po petih mesecih zaposlitve daljšali glede na čas zaposlitve (za vsak izpolnjen mesec delovne dobe do enega leta za tri oz. dva dneva, nato za vsake tri mesece delovne dobe en dan), največ pa do 90 dni. Po veljavnem zakonu so odpovedni roki ob redni odpovedi 30 dni za do pet let delovne dobe, 45 dni za pet do 15 let delovne dobe, 60 dni za 15 do 25 let delovne dobe in 120 dni za 25 ali več let delovne dobe.

Enotna odpravnina

Odpravnina ob redni odpovedi ali odpovedi zaradi nesposobnosti bi za delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, po novem znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Po veljavnem zakonu znaša odpravnina eno petino osnove za vsako leto dela, če je zaposlen pri delodajalcu od enega do petih let, eno četrtino osnove za vsako leto dela pri zaposlitvi od pet do 15 let in eno tretjino osnove za vsako leto dela pri zaposlitvi nad 15 let.

Nove omejitve zaposlovanja za določen čas

Novi zakon omejuje možnosti za zaposlovanje za določen čas. Število zaposlitev za določen čas iz razloga začasno povečanega obsega dela ne bo smelo presegati 10 odstotkov števila zaposlenih za nedoločen čas pri delodajalcu, manjši delodajalci pa bi iz razloga povečanega obsega dela lahko za določen čas zaposlili le enega delavca.

Ne bo dovoljeno skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. V ta čas se bo všteval tudi čas, ko je delavec zaposlen prek agencije za posredovanje delavcev. Trimesečna ali krajša prekinitev ne bo pomenila prekinitve zaporednega sklepanja pogodb. Za primere nadomeščanja začasno odsotnih delavcev bo lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem sklenil največ dvakrat zaporedoma.

Za določen čas bo sicer možno zaposlovanje za nadomeščanje, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, poslovodne osebe ali prokurista, vodilnega delavca, če bo pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas za opravljanje drugih del, za delo do pridobitve odločbe o priznanju kvalifikacij, javna dela ter voljene in imenovane funkcionarje, ki so vezani na mandat.

Odmor za malico brez sprememb

Predlog zakona pa v nasprotju s predstavljenimi izhodišči reforme ne predvideva sprememb ne glede vštevanja 30-minutnega odmora za malico v delovni čas ne glede dodatka za delovno dobo. Sedanja dikcija pri dodatku na delovno dobo dopušča, da se delodajalci in delavci lahko dogovorijo, da se ta dodatek prekvalificira v dodatek za stalnost.

Novost za brezposelne: začasno delo

Predlog novele zakona o urejanju trga dela uvaja možnost začasnega ali občasnega dela za brezposelne, iskalce zaposlitve in upokojence. To delo bo omejeno na 60 ur na mesec, neto urna postavka pa ne bo smela biti nižja od 3,36 evra (preračun iz minimalne plače). Delo bi se lahko opravljalo pri več delodajalcih hkrati, skupni neto dohodek na leto pa ne bi smel presegati 5040 evrov. Delo se bo opravljalo prek mesečne napotnice zavoda za zaposlovanje. Od prejemkov bodo delodajalci obračunavali posebno dajatev v višini 25 odstotkov, ki bo namenjena ukrepom aktivne politike zaposlovanja.

Nižja nadomestila za brezposelnost in krajše obdobje prejemanja

Med spremembami je znižanje višine denarnega nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove. Enako kot sedaj bi bilo nadomestilo v nadaljnjih devetih mesecih 60 odstotkov osnove, po izteku tega obdobja pa 50 odstotkov osnove.

Znižala se bo zgornja časovna omejitev prejemanja nadomestila s sedanjih 25 mesecev (kar je veljalo za starejše od 55 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe) na 18 mesecev (enako kot sedaj za starejše od 50 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe).

Ostala obdobja ostajajo nespremenjena: tri mesece za zavarovalno dobo od devet mesecev do petih let, šest mesecev za dobo od pet do 15 let, devet mesecev za dobo od 15 do 25 let, 12 mesecev za dobo nad 25 let ter 18 mesecev za starejše od 50 let in za zavarovalno dobo več kot 25 let.

Prijava prostega delovnega mesta na zavodu ne bo več obvezna, prijava že v času odpovednega roka

Predlog novele ukinja obvezno prijavo prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje za delodajalce v zasebnem sektorju, tovrstna objava pa bo še naprej obvezna za delodajalce v javnem sektorju in za podjetja v večinski državni lasti.

Delavec se bo na zavod prijavil že v času odpovednega roka in aktivno iskal zaposlitev. Poleg tega bo po novem tudi pri sporazumnem prenehanju delovnega razmerja delavec upravičen do denarnega nadomestila, a v višini 50 odstotkov. Po sedanjem zakonu tak delavec ni upravičen do denarnega nadomestila.

STA