https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Na leto zaradi samomora umre milijon ljudi

10.09.2012 ob 8:00  

Leta 2003 sta Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora - z namenom, da bi okrepili zavest o tem, da je samomor mogoče preprečiti. Samomor in pogovor o samomoru sta v naši družbi še vedno tabu.

Vsako leto po svetu zaradi samomora umre skoraj milijon ljudi, "globalna" stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev je 16 ali ena smrt na vsakih 40 sekund. 
Slovensko geslo letošnje obeležitve je »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat«, mednarodno pa »Preprečevanje samomora po vsem svetu - krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja«.
Samomori v Sloveniji
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja si je lani življenje v Sloveniji vzelo 437 prebivalcev, 348 moških in 89 žensk, v povprečju starih 57 let. To je za četrtino manj kot pred dvema desetletjema, a še vedno si povprečno na vsakih 20 ur ena oseba vzame življenje. 
Glede na zakonski stan vseh prebivalcev in tistih, ki so umrli zaradi samomora, kazalci kažejo da so najbolj ranljivi razvezani in ovdoveli.
51,6% ljudi, ki so v letu 2011 naredili samomor je imela srednješolsko izobrazbo. Skoraj dve petini jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in  desetina umrlih zaradi samomora višjo ali visokošolsko izobrazbo.
Starostne skupine
Za kazalnik samomorilnosti se uporablja količnik samomorilnosti, ki prikazuje število samomorov na 100.000 prebivalcev.
SLIKA PO REGIJAH
Najpogostejše oblike samomora pri nas
Skoraj dve tretjini umrlih si je življenje vzelo obešanjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Več kot desetina jih je umrla zaradi strela iz orožja. Tretja najpogostejša oblika samomora pa so razne oblike samozastrupitve.
Za vsako izgubljeno življenje par hišnih copat
Društvo Ozara skupaj s soorganizatorji prireja dogodek »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat!«, s katerim želijo na eni strani opozoriti na vsa izgubljena življenja zaradi samomora in tudi na vse bližnje, ki so zaradi tega prizadeti in stigmatizirani. Na drugi strani pa želijo izpostaviti upanje, saj je samomor možno preprečiti, ter poudariti, da je kljub upadu števila samomorov v Sloveniji v zadnjih letih potrebno delo na področju preventive nadaljevati. Zato vabijo, da se jim pridružite na štirih lokacijah po Sloveniji, kjer bodo v središčih mest za vsako izgubljeno življenje v lanskem letu postavili par hišnih copat, ki simbolizirajo intimni prostor vsake preminule osebe. Dogodki bodo potekali: Ljubljana – Kongresni trg, 10. 9. 2012, ob 15. uri; Celje – Prešernova ulica - zvezda, 11. 9. 2012, ob 17. uri; Maribor – Glavni trg, 12. 9. 2012, ob 17. uri; Koper – Titov trg, 13. 9. 2012, ob 17. uri.
Znaki samomorilnega vedenja
Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za verbalne zanke, so to lahko izjave kot npr.: »Ne morem več.«, »Najrajši bi kar zaspal.«, »Nič nima več smisla.«, med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari itd. Na hudo stisko posameznika opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju ter opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto. Tveganje za samomor se poveča takrat, kadar se več dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, depresivno razpoloženje...).
Viri:
Statistični urad RS
Inštitut za varovanje zdravja 
Društvo Ozara

Vsako leto po svetu zaradi samomora umre skoraj milijon ljudi, "globalna" stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev je 16 ali ena smrt na vsakih 40 sekund. 

Slovensko geslo letošnje obeležitve je »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat«, mednarodno pa »Preprečevanje samomora po vsem svetu - krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja«.

Samomori v Sloveniji

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja si je lani življenje v Sloveniji vzelo 437 prebivalcev, 348 moških in 89 žensk, v povprečju starih 57 let. To je za četrtino manj kot pred dvema desetletjema, a še vedno si povprečno na vsakih 20 ur ena oseba vzame življenje. Glede na zakonski stan vseh prebivalcev in tistih, ki so umrli zaradi samomora, kazalci kažejo da so najbolj ranljivi razvezani in ovdoveli. 51,6% ljudi, ki so v letu 2011 naredili samomor je imela srednješolsko izobrazbo. Skoraj dve petini jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in desetina umrlih zaradi samomora višjo ali visokošolsko izobrazbo.

Med umrlimi, ki so si vzeli življenje, je najmanj otrok in najstnikov. Delež umrlih, ki so naredili samomor in so bili starejši od 64 let, je bil najnižji (19,5 %) leta 1994; do lani je narasel za 15 odstotnih točk. Leta 2011 je bilo največ oseb, ki so storile samomor (vsaka tretja), starejših od 64 let.

V letu 2011 so bile razlike v samomorilnosti po statističnih regijah precejšnje: samomorilnost je bila največja v spodnjeposavski statistični regiji (32,8), najnižja pa v goriški statistični regiji (12,6). V Pomurju je bila 22,7%.

Skoraj dve tretjini umrlih si je življenje vzelo z obešanjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Več kot desetina jih je umrla zaradi strela iz orožja. Tretja najpogostejša oblika samomora pa so razne oblike samozastrupitve.

Vir:sxc.hu

Za vsako izgubljeno življenje par hišnih copat

Društvo Ozara skupaj s soorganizatorji prireja dogodek »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat!«, ki se bo odvijal v 4 slovenskih mestih – Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru – bo v obliki inštalacije in bo nosil dvojno sporočilo. Razstavljenih bo 437 parov praznih copat kot simbol in v spomin na vse ljudi, ki so v lanskem letu storili samomor. Ob vsakem paru copat bo prižgana lučka kot upanje, da bomo v prihodnje ohranili čim več življenj.

Dogodki bodo potekali: Ljubljana – Kongresni trg, 10. 9. 2012, ob 15. uri; Celje – Prešernova ulica - zvezda, 11. 9. 2012, ob 17. uri; Maribor – Glavni trg, 12. 9. 2012, ob 17. uri; Koper – Titov trg, 13. 9. 2012, ob 17. uri.

Znaki samomorilnega vedenja

Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za verbalne zanke, so to lahko izjave kot npr.: »Ne morem več.«, »Najrajši bi kar zaspal.«, »Nič nima več smisla.«, med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari itd. Na hudo stisko posameznika opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju ter opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto. Tveganje za samomor se poveča takrat, kadar se več dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, depresivno razpoloženje...).

Viri:

Statistični urad RS

Inštitut za varovanje zdravja 

Društvo Ozara

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.