Na leto zaradi samomora umre milijon ljudi

Leta 2003 sta Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora - z namenom, da bi okrepili zavest o tem, da je samomor mogoče preprečiti. Samomor in pogovor o samomoru sta v naši družbi še vedno tabu.

Vsako leto po svetu zaradi samomora umre skoraj milijon ljudi, "globalna" stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev je 16 ali ena smrt na vsakih 40 sekund. 

Slovensko geslo letošnje obeležitve je »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat«, mednarodno pa »Preprečevanje samomora po vsem svetu - krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja«.

Samomori v Sloveniji

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja si je lani življenje v Sloveniji vzelo 437 prebivalcev, 348 moških in 89 žensk, v povprečju starih 57 let. To je za četrtino manj kot pred dvema desetletjema, a še vedno si povprečno na vsakih 20 ur ena oseba vzame življenje. Glede na zakonski stan vseh prebivalcev in tistih, ki so umrli zaradi samomora, kazalci kažejo da so najbolj ranljivi razvezani in ovdoveli. 51,6% ljudi, ki so v letu 2011 naredili samomor je imela srednješolsko izobrazbo. Skoraj dve petini jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in desetina umrlih zaradi samomora višjo ali visokošolsko izobrazbo.

Med umrlimi, ki so si vzeli življenje, je najmanj otrok in najstnikov. Delež umrlih, ki so naredili samomor in so bili starejši od 64 let, je bil najnižji (19,5 %) leta 1994; do lani je narasel za 15 odstotnih točk. Leta 2011 je bilo največ oseb, ki so storile samomor (vsaka tretja), starejših od 64 let.

V letu 2011 so bile razlike v samomorilnosti po statističnih regijah precejšnje: samomorilnost je bila največja v spodnjeposavski statistični regiji (32,8), najnižja pa v goriški statistični regiji (12,6). V Pomurju je bila 22,7%.

Skoraj dve tretjini umrlih si je življenje vzelo z obešanjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Več kot desetina jih je umrla zaradi strela iz orožja. Tretja najpogostejša oblika samomora pa so razne oblike samozastrupitve.

Vir:sxc.hu

Za vsako izgubljeno življenje par hišnih copat

Društvo Ozara skupaj s soorganizatorji prireja dogodek »Čim več luči življenja in čim manj praznih copat!«, ki se bo odvijal v 4 slovenskih mestih – Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru – bo v obliki inštalacije in bo nosil dvojno sporočilo. Razstavljenih bo 437 parov praznih copat kot simbol in v spomin na vse ljudi, ki so v lanskem letu storili samomor. Ob vsakem paru copat bo prižgana lučka kot upanje, da bomo v prihodnje ohranili čim več življenj.

Dogodki bodo potekali: Ljubljana – Kongresni trg, 10. 9. 2012, ob 15. uri; Celje – Prešernova ulica - zvezda, 11. 9. 2012, ob 17. uri; Maribor – Glavni trg, 12. 9. 2012, ob 17. uri; Koper – Titov trg, 13. 9. 2012, ob 17. uri.

Znaki samomorilnega vedenja

Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za verbalne zanke, so to lahko izjave kot npr.: »Ne morem več.«, »Najrajši bi kar zaspal.«, »Nič nima več smisla.«, med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari itd. Na hudo stisko posameznika opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju ter opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto. Tveganje za samomor se poveča takrat, kadar se več dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, depresivno razpoloženje...).

Viri:

Statistični urad RS

Inštitut za varovanje zdravja 

Društvo Ozara