https://www.facebook.com/SR%C5%A0A-parketarstvo-in-trgovina-482767995154662/
http://www.gtz.si/
https://www.saubermacher-komunala.si/
http://www.m-energetika.si/index.php/o-podjetju/osnovni-podatki
https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
http://www.tisina.si/
https://www.obcina-kuzma.si/
https://www.puconci.si/
https://www.gornji-petrovci.si/
https://www.facebook.com/Cvetli%C4%8Darna-Andreja-380603335338336/

POM-PLUS

Društvo ljudskih pevk Sv. Jurij ob Ščavnici - zvesto negujejo pesmi preprostih ljudi

Sveti Jurij ob Ščavnici, 18.9.2012  

Ljudske pesmi predstavljajo za naš narod neprecenljivo vrednost. Z njimi ohranjamo bogato kulturno dediščino, naša čudovita narečja ... Jűrjovške pevke že več kot trideset let skrbijo, da te pesmi ne postanejo pozabljene.

Kulturno društvo Ljudskih pevk Sveti Jurij Ob Ščavnici ima prav posebno zgodovino. Njihov začetek sega v konec leta 1981, ko so v Srbiji, natančneje v Vlaškem, na pobudo Kmetijske zadruge v okviru kulturnega programa prvič zapele nekaj slovenskih ljudskih pesmi. To prireditev so spremljale vse takratne televizijske postaje jugoslovanskih republik.
Prvotno je skupina štela šest pevk, pred približno 15 leti pa se je to število povečalo na dvanajst. Marija Simonič, Marjeta Kurbos, Melita Kocuvan, Daniela Brumen, Slavica Nedog, Alenka Ketiš, Slavica Trstenjak, Marta Kurbus, Vera Mihalič, Monika Simonič, Marta Ajlec in Frančiška Štuhec so tiste pevke, ki s svojim glasom navdušujejo ob številnih priložnostih ali praznikih. Najpogosteje se udeležujejo srečanj ljudskih pevcev, godcev in folkloristov, predstavile so se tudi gostom in domačinom v Radencih, izmenjujejo srečanja z drugimi pevskimi zbori in skupinami, ne manjkajo pa niti na  božičnih in dobrodelnih koncertih. Štiri od njih vztrajajo v društvu že  vseh 31 let.
Imejo po 18 nastopov na leto, kar ni malo, prav tako se je potrebno naučiti vedno nove in nove pesmi... predvsem pesmi iz domačih krajev, v tem primeru prleških. Zakladnica ljudskih pesmi je zelo bogata in njihova zborovodkinja, gospa Marija, jih prav rada izbrska.
Marija Simonič, njihova voditeljica, ki veselje do petja, lep glas in posluh za melodičnost nosi v sebi že od rojstva, leta in leta je poučevala tudi na tamkajšnji Osnovni šoli, bo decembra praznovala 84. rojstni dan. Vsa leta vadijo pri njej v Biserjanah, kmalu pa se  obeta prostor za vaje v Kulturnem in upravnem domu Sveti Jurij ob Ščavnici. Zberejo se takrat, ko se pripravljajo na nastop ali ko se učijo nove pesmi.
S svojimi pesmimi vseskozi ohranjajo tradicijo kraja, krajevno kulturo, predstavljajo naš kraj, zvesto negujejo pesmi preprostih ljudi, kmetov, deklet, pijančkov, kmečkih opravil. Bolj so zabavne, nabrite, šegave – raje jih pojejo.
Trideseti jubilej so pevke obeležile z celovečernim koncertom, ki se je odvil 14. septembra 2012 v Kocbekovi dvorani Kulturno upravenga središča Sv. Jurij ob Ščavnici, z naslovom »Gda sen jaz moli bija«, Ob tej priliki so pevke predstavile tudi svojo trejo zgoščenko, ki nosi naslov »Gda sen jaz moli bija«, na kateri je predstavljeno 24 domačih pesmi in jo je mogoče kupiti pri njih.

V rubriki POM-PLUS vsak torek objavljamo pogovore s predstavniki pomurskih nevladnih organizacij, fundacij, društev, klubov in zavodov ter predstavljamo njihovo delovanje, POM-PLUS pa razkriva tudi posameznike, ki širši javnosti zaradi narave svojega dela niso znani.

Kulturno društvo Ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici ima prav posebno zgodovino. Njihov začetek sega v konec leta 1981, ko so v Srbiji, natančneje v Vlaškem, na pobudo Kmetijske zadruge v okviru kulturnega programa prvič zapele nekaj slovenskih ljudskih pesmi. To prireditev so spremljale vse takratne televizijske postaje jugoslovanskih republik.

Prvotno je skupina štela šest pevk, pred približno 15. leti pa se je to število povečalo na dvanajst. Marija Simonič, Marjeta Kurbos, Melita Kocuvan, Daniela Brumen, Slavica Nedog, Alenka Ketiš, Slavica Trstenjak, Marta Kurbus, Vera Mihalič, Monika Simonič Roškar, Marta Ajlec in Frančiška Štuhec so tiste pevke, ki s svojim glasom navdušujejo ob številnih priložnostih ali praznikih. Najpogosteje se udeležujejo srečanj ljudskih pevcev, godcev in folkloristov, predstavile so se tudi gostom in domačinom v Radencih, izmenjujejo srečanja z drugimi pevskimi zbori in skupinami, ne manjkajo pa niti na  božičnih in dobrodelnih koncertih. Štiri od njih vztrajajo v društvu že vseh 31 let.

Imajo tudi po 18 nastopov na leto, kar ni malo, prav tako se je potrebno naučiti vedno nove in nove pesmi... predvsem pesmi iz domačih krajev, v tem primeru prleških. Zakladnica ljudskih pesmi je zelo bogata in njihova zborovodkinja, gospa Marija, jih prav rada izbrska.

Marija Simonič, njihova voditeljica, ki veselje do petja, lep glas in posluh za melodičnost nosi v sebi že od rojstva, leta in leta je poučevala tudi na tamkajšnji Osnovni šoli, bo decembra praznovala 84. rojstni dan. Vsa leta vadijo pri njej v Biserjanah, kmalu pa se  obeta prostor za vaje v Kulturnem in upravnem domu Sveti Jurij ob Ščavnici. Zberejo se takrat, ko se pripravljajo na nastop ali ko se učijo nove pesmi.

S svojimi pesmimi vseskozi ohranjajo tradicijo kraja, krajevno kulturo, predstavljajo naš kraj, zvesto negujejo pesmi preprostih ljudi, kmetov, deklet, pijančkov, kmečkih opravil. Bolj so zabavne, nabrite, šegave – raje jih pojejo.

Trideseti jubilej so pevke obeležile z celovečernim koncertom, ki se je odvil 14. septembra 2012 v Kocbekovi dvorani Kulturno upravnega središča Sv. Jurij ob Ščavnici. Ob tej priliki so pevke predstavile tudi svojo tretjo zgoščenko, ki nosi naslov »Gda sen moli bija!«, na kateri je predstavljeno 24 domačih pesmi in jo je mogoče kupiti pri njih.

PRIPOROČAMO:

VSI POM-PLUSI NA POMUREC.COM

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.