Štajersko prekmursko bučno olje odslej zaščiteno kljub nasprotovanju Avstrije

Evropska komisija je danes v evropskem uradnem listu objavila registracijo štajersko prekmurskega bučnega olja. To 15. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji, pri postopku registracije pa je ugovarjala sosednja Avstrija, ki ima podobno olje zaščiteno geografsko označbo.

Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Slovenija je tako uspela skozi spraviti registracijo bučnega olja, tako da je ta slovenska posebnost že 15. zaščiteni proizvod na področju Evropske unije.

V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci  v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.

Štajersko prekmursko bučno olje se lahko naredi tudi iz bučnih semen s Kitajske

Avstrijci so se borili proti registraciji, ker so bili mnenja, da hočemo Slovenci naklepno zavajati potrošnike, kot argument pa so navajali, da je avstrijskoštajersko bučno olje 100-odstotno čisto bučno olje iz domačih bučnih semen, medtem ko pri pridelavi štajersko-prekmurskega bučnega olja pa smejo biti semena pridelana tudi drugje, tudi recimo na Kitajskem, kar pa imajo povsem prav.

Namreč kmetijski pridelek bil zaščiten kot geografska označba, ki ima posebno kakovost, ugled in druge značilnosti, ki so rezultat pogojev in dejavnikov določenega geografskega okolja. Ni pa nujno, da prav vsi postopki pridelave in predelave potekajo znotraj tega območja; surovina npr. lahko izvira zunaj teh meja. Taka živila so tudi kraški pršut, kraška panceta, kraški zašink, kranjska klobasa, ptujski luk in prleška tunka.

Blagodejni učinki uživanja bučnega olja

Številne znanstvene raziskave potrjujejo zdravilnost bučnih semen in bučnega olja. Poudariti je potrebno predvsem pozitivne učinke vitamina E in rastlinskih sterolov, ki kot antioksidanti zavirajo procese staranja, varujejo ožilje, zmanjšujejo verjetnost srčnih napadov ter nastanka rakavih obolenj. Zdravilni učinki sterolov v olju so znanstveno dokazani tudi pri povečani prostati. Ostali vitamini in mineralne snovi pomagajo pri odvajanju vode, krepijo mišičje in vezivno tkivo. Nenasičene maščobne kisline v olju zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta, zmanjšujejo zlepljanje trombocitov ter posredno sodelujejo pri zaviranju vnetnih procesov.