Kuntner: »Vsak koplje svoj studenec. Vprašanje je, kako globoko ga skoplje.«

Na včerajšnjem literarnem večeru, ki je potekal v dvorani Glasbene šole v Ljutomeru, se je zbralo veliko ljubiteljev poezije, ki so z veseljem prisluhnili pesmim in besedam znanega slovenskega pesnika in dramskega igralca Toneta Kuntnerja.

Tone Kuntner je bil rojen 1943. leta v številni kmečki družini na Tratah v Slovenskih Goricah. Po klasični gimnaziji v Mariboru je študiral igralsko umetnost v Ljubljani ter leta 1968 diplomiral. Od takrat do upokojitve leta 2005 je neprekinjeno delal kot dramski igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem. Ves čas je sodeloval v umetniških produkcijah slovenskega radia, filma in televizije.

Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je bil profesor za umetniško besedo. Za svoje umetniško delo v literaturi in gledališču je prejel kar nekaj nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado ter številne druge. Skupaj z izbori je izšlo preko 20 njegovih pesniških zbirk, kot so Cmurek, Koprive, Tropine, Marija Snežna, O domovina. Knjige so izšle tudi v drugih jezikih, ena je bila izdana tudi v Avstraliji (knjiga My house: Poems).

Obiskovalci so prejeli tudi to pesem, pod katero se je podpisal avtor, Tone Kuntner:

Kako bi mogel te še bolj ljubiti?

Kako bi mogla me ljubiti bolj?

Kam bi se morala na svetu skriti,

da bi ljubezen ne postala bol?

Bila sva eden drugemu edina luč,

dokler ob dnevu nisva šla narazen.

Zgubila sva poslednji hišni ključ

in najin dom ostaja prazen.

Nekaj misli, ki jih je na tem večeru podal pesnik:

"Vsak koplje svoj studenec. Vprašanje je, kako globoko ga skoplje."

"Jaz ne rešujem sveta, ampak (s poezijo, igro, svojim delom) rešujem sebe."

"To je terapija, da se izpoveš. Izpoved je bistvena stvar."

"Igralska pot je težka, kruta pot, ampak hkrati lepa pot."

"Greh je roditi otroka v raztrgano družino. Ker je od tega odvisna vsa družba."

Pogovor s pesnikom je vodila Cilka Jakelj, profesorica slovenskega in nemškega jezika na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, pesmi Toneta Kuntnerja sta predstavila Mira Rebernik Žižek in Branko Hrga, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela Ana Gnezda na klavirju in Samir Azzeh na violončelu.

Več fotografij najdete v spodnji galeriji ...