Kako uspešno vplivati na predpis?

Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja je v Hotelu Vivat v Moravskih Toplicah organiziralo delavnico z naslovom: Uspešno vplivanje na oblikovanje politik in predpisov na državni in lokalni ravni, ki jo je vodil Matej Verbajs, zaposlen kot pravni svetovalec pri Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Ugotavljajo, da nevladne organizacije s pobudami za spremembe zakonov, pravilnikov, občinskih odlokov in drugih predpisov kljub številnim znanjem, izkušnjam in dobrim predlaganim rešitvam pogosto ne uspejo. Razlog za to so pogosto »tehnične« napake. Na delavnici so se ukvarjali z vprašanjem kako spremeniti predpise, ki določajo pravice invalidov, omejujejo zaposlovanje v kulturi, ne omogočajo mladim koriščenja njim namenjenih prostorov ali kako drugače vplivajo na področja, na katerih delujejo nevladne organizacije.

Matej Verbajs je pojasnil, da je postopek sprejemanja kompleksen, uspeh pa je v največji meri odvisen od tega, kako dobro ga poznamo. Dela se namreč ne lotevamo enako, če spreminjamo občinski odlok ali zakonski akt, o katerem odloča državni zbor. Šele, ko postopek dobro poznamo, natančno vemo, kateri organi, sveti, kolegiji ali delovna telesa so v postopku tisti, ki o spremembah odločajo. Šele, ko poznamo postopek, tudi vemo, kdaj je sploh pravi čas za predlog spremembe in kdo so ljudje, ki ga morajo dobiti.

Spremembe družbenih pravil 

Za sprejemanje odloka ali zakona obstaja urejen postopek sprejemanja družbenih pravil (npr. občinska uprava, župan, občinski svet). Možni so vplivi različnih družbenih interesov pri normiranju družbenega pravila (civilna družba, gospodarstvo, stanovske organizacije, zahteve vladajoče elite,..). Odločitev za spremembo nekega predpisa pogosto tiči v slabem izvajanju predpisa, zaradi težav v konkretnem (odmevnem) primeru ali zaradi prehitre, nekvalitetne in površne prejšnje spremembe. Možni predlagatelji občinskih predpisov so: župan, vsak svetnik, delovna telesa (komisije in odbori) oz. 5 % volivcev v občini.

Sodelovanje občanov

Kot oblike sodelovanja občanov pa poznamo zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Zbor občanov, ki ga skliče župan, če tako zahteva 5% volivcev, oblikuje stališča, daje mnenja, pobude. Naknadni referendum, s katerim se potrdi ali zavrne sprejet akt, se razpiše na zahtevo 5 % volivcev. Ljudska iniciativa, ki jo lahko zahteva 5 % volivcev, zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine.

Lobiranje

V delavnici je bilo prav tako izpostavljeno lobiranje, ki je v bistvu nejavno vplivanje na odločanje državnih organov pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih odločitev za interesno organizacijo. Potrebno je paziti na pasti lobiranja:

- obvezen vpis v register pri Komisiji za preprečevanje korupcije

- poročanje o svojem delu do 31. januarja za preteklo leto (kje je lobiral, koliko je dobil plačano, način lobiranja, cilj lobiranja,..)

- prepoved vplivanja v upravnih, sodnih postopkih

- prepoved posredovanja netočnih ali zavajajočih informacij lobirancem.