Robertina Ratko - Rominja, ki je podrla stereotipe

Navkljub predsodkom in diskriminaciji je izstopila iz povprečja in dosegla zastavljene cilje.

Sinoči je svojo pot do uspeha v Hiši Sadeži družbe predstavila mlada Rominja Robertina Ratko. Že od otroštva se je spopadala z nesprejemanjem s strani družbe, in to le zaradi svoje narodnosti. Čeprav so jo mnogokrat zavračali, se je kot redka Rominja izšolala in je danes zaposlena na romskem radiu Romic ter sodeluje na radiu Murski val.

Zaradi drugačnosti je trpela že kot otrok

Robertina se je rodila v preprosti delavski družini, ima še dve mlajši sestri. Osnovno šolo je obiskovala v Bodoncih, kasneje pa kot ena prvih Rominj v Puconcih. Že takrat je doživela šok – otroci je namreč niso sprejemali, še več, po krivici je bila skoraj vsakodnevno deležna nesramnih žalitev. »Ni pošteno, da ljudje vse Rome mečejo v isti koš. Zame je vsak človek drugačen po svoji osebnosti, pa kakšne koli narodnosti je,« je povedala Ratkova. Tako v otroštvu kot tudi kasneje v času šolanja jo je najbolj podpirala družina, ki jo je spodbujala k šolanju.

Robertina Ratko

Časi se spreminjajo, Rominje niso take kot nekdaj

Robertina si je ob koncu osnovnega šolanja želela postati medicinska sestra. Toda zaradi prigovarjanja šolske uslužbenke, ki jo je prepričala, da za zdravstveno šolo ni sposobna, se je vpisala v tekstilno poklicno šolo, kjer je končala program 3 plus 2 leti in si pridobila 5. stopnjo izobrazbe.

Z lastno vztrajnostjo je začela delati na radiu Murski val (Romskih 60 minut), kjer še danes dela že 12. leto, kasneje kot spremljevalka romskih otrok na šoli ter nazadnje na romskem radiu Romic. Dejavna je na mnogih področjih, kot pravi sama, pa vedno hoče doseči več. »Zmotno je prepričanje, da smo vse Rominje enake – da se zelo zgodaj poročimo, imamo otroke ter da nismo šolane. Nismo vsi enaki, nismo vsi taki, ki bi sedeli doma in čakali na denar.«

Po končanem šolanju je poslala mnogo prošenj in doživela mnogo zavrnitev, a je to ni ustavilo. Pred leti je otrokom iz neromskih družin nudila učno pomoč na domu. Tam so jo ljudje sprejeli zelo pozitivno: »Presenečena sem bila, da so me tako lepo sprejeli na domovih, kjer sem poučevala njihove otroke, pa čeprav sem jaz Rominja, oni pa ne.«

V svetu je veliko nevoščljivosti, tudi med Romi

Svojo narodnost spoštuje in se je ne sramuje: »Niti malo se ne sramujem, da sem Rominja. Z izobraževanjem in spoznavanjem svoje kulture in zgodovine sem na svojo narodnost še toliko bolj ponosna. Obžalujem edino, da se nisem bolj naučila romskega jezika.«

Glede na to, da je Robertina Ratko dosegla veliko več kot marsikateri Rom, obstaja poleg čestitk in odobravanja tudi veliko nevoščljivih pogledov. Vendar se s tem ne obremenjuje preveč, saj, pravi, nevoščljivost obstaja povsod, pa če si Rom ali ne. Najbolj jo moti stereotipno gledanje na Rome – da so vsi isti, da nočejo delati, da povsod delajo težave, da so umazani … S svojim delom je te stereotipne predstave podrla.