Deset dejstev o vinu, ki jih morate vedeti

V tokratnem Top 10 vam v okviru praznika vina predstavljamo 10 dejstev o vinu, ki bi jih vsak ljubitelj vina moral poznati.

10. Kratka zgodovina

Vino so odkrili pred približno 6000 leti v Mezopotamiji oz. današnji  Gruziji, ko so ga po nesreči fermentirali z avtohtonimi kvasovkami. Že stari Egipčani so razvili znanost pridobivanja grozdja za pridelavo in vinarstvo. Grki so potem razširili pridelavo vina na celotno Sredozemlje, kjer pa so šele Rimljani vino razvili v velik posel. Španska raziskovanja novega sveta so nato prinesla vina v Ameriko, drugi Evropejci pa so jih razširili še v Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko.

9. Kako je narejeno vino

Enocelični organizmi, imenovani kvasovke, pretvorijo sladkor v grozdju v alkohol in ogljikov dioksid, pri čemer se sprošča toplota. Proces pridelave vina se je izoblikoval z več tisoč letnim križanjem grozdja in postopnim odkrivanjem drugih vplivov, kot so podnebne razmere in samo skladiščenje. Kljub vsemu razvoju ostajajo temeljna načela nespremenjena.

8. Fermentacija

Proces primarne fermentacije se lahko zgodi zelo hitro, še posebej pri rdečih vinih. Vinarji običajno želijo upočasniti proces fermentacije, saj tako pridobijo več okusov, še posebej  pri rdečih vinih. Za  tipično rdeče vino traja fermentacija manj kot en teden.

7. Kje je narejeno vino

Vino delajo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Z zgodovinskega vidika je doma v Evropi, še posebej v Franciji, Italiji in Španiji. Kljub demografskim spremembam, so te tri države pri proizvodnji vina še vedno vodilne na svetu.

6. Barva vina

Skoraj cela grozdna jagoda, namenjena za pridelavo vina vsebuje čisti sok. Rdeča vina dobijo svojo barvo iz olupka grozdne jagode, ki so del mešanice pri fermenticiji rdečega vina. Bela vina so običajno fermentirana le iz soka, zato so veliko svetlejše barve.

5. Okusi in vonji

Vina dobijo svoje osnovne senzorične značilnosti iz grozdja, aroma pa izvira iz načina obdelave grozdja, ki je bilo uporabljeno pri njegovi pridelavi. Vendar pa lahko na kakovost vina vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je območje, kjer se goji grozdje, zrelost samega grozdja, količina kvasovk, fermentacije, temperature, pogojev skladiščenja, uporabe različnih materialov za sode.

4. Pravilno shranjevanje

Vino, ki je zaprto s plutastimi zamaški, mora biti vedno shranjeno na tak način, da ostane pluta vlažna - na njihovih straneh ali od zgoraj navzdol. Velika temperaturna nihanja lahko vplivajo na zamašek. Vino je potrebno hraniti ločeno od virov onesnaženja in kemične industrije.

3. Steklenice

Tradicionalno se vino prodaja v steklenici, ki kaže izvor grozdja. Steklenice v obliki, ki imajo dolg vrat, so za vina, ki so nastala v regiji Bordeaux v Franciji, in vključujejo Cabernet sauvignon, Merlot in Malbec. Steklenice z daljšimi, poševnimi rameni, so za vina, ki so nastala na območju Burgundije v Franciji in vključujejo Chardonnay in Modri pinot. V večini krajev ne obstajajo zakoni, ki bi urejali obliko steklenice, ki se uporabljajo za vina, vendar pa je za nakatere kleti tradicionalen izgled del prodaje, zaradi česar se držijo pravil glede oblike steklenic.

2. Temperatura

Temperatura, pri kateri se postreže vino, je pomembna zaradi svojih vonjev in okusov. Hladno vino bo bolj bistro, do izraza bo prišla njegova kislost, ki  je pomembna sestavina belega vina. Rdeča vina so veliko bolj kemično zapletena, tako da jih postrežemo pri temperaturi, kjer se kislost lahko še občuti. Primerna temperatura za serviranje belega vina je pri temperaturi od 9°C do 14 °C, medtem ko se rdeča in črna vina strežejo le 2-3 stopinje hladnejša kot je sobna temperatura v prostoru.

1. Nalepke

Zunaj Evrope velja pravilo, da je na nalepki ime grozdja, ki odraža velik odstotek tega vina v steklenici (odstotek se giblje iz ene države v drugo). Tradicionalno evropsko vinsko etiketo pa opredeljuje območje, kjer je bila vino narejeno. Na etiketi je označeno leto, ko je bil izbran velik odstotek grozdja.

Vir: listverse.com