https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

14.11.2012 ob 12:57  

Zaradi sladkorne bolezni umre 1 oseba vsakih 8 sekund. Prevzeti je treba nadzor nad sladkorno boleznijo in ukrepati takoj. Sladkorna bolezen ni več le zdravstveni problem, temveč zaradi epidemičnih razsežnosti predstavlja globalno oviro družbenega razvoja. Vlade po vsem svetu se soočajo z ogromnimi stroški zdravljenja sladkorne bolezni, stroški za delodajalce in nacionalne ekonomije, ki so povezani s to boleznijo, pa skokovito naraščajo.


Sladkorno bolezen ima danes že 366 milijonov prebivalcev Zemlje, nadaljnjih 280 milijonov pa je izpostavljenih visokemu tveganju za nastanek te bolezni. Če ne bo prišlo do korenitih sprememb, bo po pričakovanjih Mednarodne federacije za diabetes (IDF) do leta 2030 število obolelih naraslo na 552 milijonov, ogroženih pa bo nadaljnjih 398 milijonov.

V Sloveniji ima sladkorno bolezen 136.000 ljudi, kar je več kot 6,6% prebivalcev (podatki veljajo za leto 2010).

Zakaj se sladkorna bolezen tako naglo širi?

Glavni razlog strmega naraščanja obolelih za sladkorno boleznijo (diabetesom) predstavlja življenjski stil, ki je vedno bolj nezdrav. Vse več ljudi živi v mestih, se slabo prehranjujejo in so premalo telesno aktivni. Večina se jih ne zaveda, da so zapleti ob tej bolezni hudi in nepopravljivi.

Vse več ljudi je predebelih.

FOTO: sxc.hu

Mnogo starejših ima sladkorno bolezen tipa 2 več let, preden jo odkrijejo. Medtem se že pri mnogih razvijejo diabetične komplikacije, kot so okvare vida, okvare ledvic, srčno žilna obolenja, okvare živčevja itd. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato bistvenega pomena pri preprečevanju hudih zdravstvenih komplikacij.

Poznamo več tipov sladkorne bolezni (diabetesa)

Sladkorna bolezen tipa 1 nastane večinoma zaradi uničenja celic beta v trebušni slinavki. Največkrat je povzročena avtoimunsko. Povzroči ga torej avtoimunska reakcija, ko obrambni sistem telesa napade celice proizvajalke inzulina in jih uniči. Znaki sladkorne bolezni so: suha usta, žeja, izločanje nenormalno velike količine urina, hujšanje, povečan apetit, utrujenost, motnje vida. Zdravljenje z insulinom je pri tem tipu nujno.

Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 1 niso jasno definirani, vendar se zdi, da k sprožitvi razvoja bolezni prispevajo genetski in okoljski dejavniki. Če ima v družini že nekdo ta tip sladkorne bolezni, je verjetnost, da lahko zbolite, večja.

Sladkorna bolezen tipa 2, imenovana tudi starostna sladkorna bolezen (starostni diabetes) ali diabetes življenjskega stila, se pojavi po 40. letu starosti pri ljudeh s preveliko telesno težo. Tesna je povezava med trebušnim obsegom (centralni tip debelosti) in razvojem sladkorno boleznijo tipa 2. Zaradi vse več debelosti med mladimi, se je začel ta tip sladkorne bolezni pojavljati tudi med njimi. Tip 2 je najbolj pogost tip sladkorne bolezni, nanj odpade 90 - 95 odstotkov vseh primerov te bolezni.

K verjetnosti, da človek zboli za sladkorno boleznijo tipa 2, prispeva več dejavnikov: starost, debelost, družinska zgodovina, telesna neaktivnost, motena toleranca na glukozo.

Preko 80 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 je predebelih. Bolj kot ste debeli, večje je tveganje za diabetes tipa 2. Moški so ogroženi pri trebušnem obsegu 104 cm, ženske pa pri 84 cm. Raziskave prav tako kažejo, da so bolj ogroženi ljudje, pri katerih je sladkorna bolezen v družini. Bližnji kot je sorodnik, večje je tveganje za razvoj bolezni.

Rezultati raziskav kažejo tudi na tesno zvezo s telesno neaktivnostjo in razvojem bolezni. Manj kot se gibljete in rekreirate, večja je verjetnost, da boste zboleli.

Več telesno neaktivnih zboli za sladkorno boleznijo. Zato poskrbite za vsakodnevno rekreacijo. (Foto: sxc.hu)

Dejavnik tveganja je tudi motena toleranca na glukozo. Krvni sladkor pri zdravem človeku je običajno med 3,9 in 6 milimoli ( mmol/l ). Motena toleranca na glukozo je stanje, ko je nivo glukoze višji od normalnega, a ne dovolj visoko, da bi ga zdravnik opredelil kot diabetes.

Pri nekaterih ženskah se v času nosečnosti včasih začasno razvije tudi tretji tip sladkorne bolezni, imenovan gestacijski ali nosečniški diabetes. Ta tip se razvije pri 2 - 5 % nosečih žensk, a običajno po porodu izgine. Ženske, ki ga dobijo, so bolj ogrožene, da v kasnejših letih zbolijo za diabetesom tipa 2.

Znaki sladkorne bolezni

Ti znaki se pojavijo, ko glukoza v krvi naraste nad 10,0 mmol/l. Glukoza se začne izločati z urinom. Z ustreznimi testnimi lističi lahko to tudi izmerimo. Ko je koncentracija glukoze v krvi še večja, izloča telo večje količine urina.

Bolnik mora večkrat na vodo, obenem pa je zelo žejen in poveča se pitje tekočin. Ker ne more izkoristiti glukoze v krvi, je bolnik zelo lačen, veliko je, a kljub temu hujša, saj se glukoza iz telesa izgublja z urinom. Bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo se slabo počutijo, so zaspani in utrujeni, ne zmorejo težjih telesnih naporov. Pojavi se lahko nejasen vid. Rane se težje celijo, bolj so nagnjeni k okužbam.

Pomemben je zdrav življenjski slog

Vsak posameznik lahko veliko naredi za to, da prepreči bolezen, ali da omili ter izboljša svoje zdravstveno stanje v primeru, ko je že zbolel za sladkorno boleznijo. Redna telesna aktivnost je izrednega pomena, saj gibanje prinaša številne koristi.

FOTO: sxc.hu

Prav tako je izrednega pomena naša prehrana. Kot neprimerno hrano (za sladkorne bolnike) lahko omenimo ocvrte jedi, maslo, mastno meso, majonezo, kremne sire, skutne namaze, večino klobas in salam, industrijsko pripravljene jedi, slane prigrizke, sladke pijače itd. Potrebno pa je pojesti veliko živil z vlakninami: zelenjavo vseh vrst, kaše (npr. ajdova, prosena), kosmiče in seveda sadje. Priporočena so živila z malo maščobami in brez sladkorja.

14. november, svetovni dan sladkorne bolezni in spremljajoče aktivnosti

Svetovni dan sladkorne bolezni sta leta 1991 vpeljali Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot odgovor na zaskrbljenost zaradi naraščanja incidence sladkorne bolezni po vsem svetu. Svetovni dan sladkorne bolezni se torej praznuje vsako leto 14. novembra. Ta dan je bil izbran kot rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1922.

Letošnje geslo svetovnega dneva sladkorne bolezni »Poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno!« govori o tem, da moramo poskrbeti za svojo prihodnost, spremeniti miselnost ljudi ter s tem zavarovati prihodnost pred zaskrbljujočim naraščanjem bolezni po svetu. Kot je na včerajšnjem predavanju na OŠ Veržej povedala dr. Nataša Pitz, diabetologinja v Splošni bolnišnici Murska Sobota, je »zelo težka in huda pot bolnika s sladkorno boleznijo. Marsikdo preprosto reče, da lahko bolniki normalno dalje živijo, tako kot so živeli, preden so zboleli, vendar je treba nekaj poudariti. Res je, da lahko normalno živijo ob strogem upoštevanju postopkov zdravljenja, veliki samodisciplini, vendar pa mora vsak posameznik pred tem prehoditi zelo težko, zelo naporno pot.  Ta pot zagotovo ni enostavna.« Izpostavila je še, da je izrednega pomena samokontrola bolnikov, saj je le ob pravilnem spremljanju bolezni, zdravljenje lahko uspešno.

FOTO: dr. Nataša Pitz, diabetologinja

Zveza društev diabetikov Slovenije združuje 40 društev diabetikov iz vse Slovenije, v katera je včlanjenih preko 17.800 članov, oseb s sladkorno boleznijo, njihovih svojcev in prijateljev ter podpornih članov. V društvih diabetikov v Pomurju je število članov sledeče: v Murski Soboti jih je 230, Gornji Radgoni in Lendavi 200 ter v Ljutomeru 120 članov.

V okviru društev po Sloveniji v tem času potekajo številne aktivnosti, ki pripomorejo k ozaveščanju ljudi o problemih sladkorne bolezni. Tako so organizirana številna predavanja, kampanje (Kampanja Bodi odličnjak!), pripravili so pohode ob svetovnem dnevu, na različnih lokacijah pa potekajo tudi meritve sladkorja v krvi, kjer lahko vsi zainteresirani izmerijo svojo raven.

Ob današnjem dnevu sladkorne bolezni potekajo po Sloveniji številna predavanja.

Več o sladkorni bolezni in samem zdravljenju si lahko preberete tudi na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije.

Viri: Predavanje dr. Nataše Pitz, diabetologinje v Splošni bolnišnici Murska Sobota (13. November 2012, OŠ Veržej), http://diabetes.si/, http://www.diabetes-zveza.si/

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      16.11.2012 ob 12:37 gost gost

      No, iz ekonomskega stališča se ne bi ravno strijnal, da se vlade soočajo z ogromnimi stroški. Res, da so stroški z zdravljenjem. So pa te iste vlade dobile ogromno denarja že prej, ko so ljudje "skrbeli", da je do bolezni prišlo. Saj vemo kaj je največji vzrok. In za milijone ton preveč zaužite hrane se je tudi plačalo velike vsote davka.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.