Benjamin Utroša iz Črenšovec v hotelu na Norveškem živi svoje sanje kot vodja kuhinje

Pogovarjali smo se z Benjaminom Utrošo iz Črenšovec, kuharjem, ki s kulinaričnimi specialitetami razveseljuje goste v Grotliju na Norveškem, kjer je vodja kuhinje v zgodovinskem hotelu. Pogovarjali smo se o tem, kako živi svoje otroške sanje, o norveški kuhinji, hrani in še čem.

Kako to, da si se odločil za poklic kuharja in zakaj tujina?

Za poklic kuharja sem se trdno odločil že v petem razredu osnovne šole. Užival sem v mamini kuhinji in ji že od malega pomagal, tako da odločitev ni bila pretirano težka. Vedno so me veselile tudi druge države, predvsem tuje kulture, tako da je že tedaj bila v meni želja, da se preizkusim v tujini.

V tujini si že dalj časa, Norveška ni tvoja prva postojanka.

Da, v tujini sem že sedem let. Začel sem na Cipru, nato pa me je pot zanesla še na Islandijo, Malto, v Avstrijo, Švico in na koncu sem prišel tja, kamor sem želel priti – na Norveško. Tu sem že sedaj dve leti in želim ostati še dolgo.

Ti je bilo kdaj težko?

Vsaki začetki so težki. Najprej je bilo seveda potrebno zbrati veliko poguma za odhod v tujino. Najtežje mi je bilo na Cipru, pa ne zato, ker sem bil prvič daleč od doma. Tam je takšen sistem dela … delal sem pol leta, prve tri mesece po 270 ur mesečno, druge tri mesece pa kar 420 ur mesečno. Na tem mestu moram posebej poudariti vlogo moje punce Majdi. Kadar koli mi je bilo težko, kar koli, mi je vlivala pogum, če nebi bilo nje, sigurno ne bi bil tukaj, kjer sem sedaj. Sedaj sva skupaj na Norveškem, tako da je obema lažje.

Kako poteka tvoj delovni dan?

Naj najprej poudarim, da za mene kuhanje ni služba, kuhanje jemljem kot hobi, v kuhanju uživam in je moja strast. Delam v hotelu v mestu Grotli, ki je opredeljen kot zgodovinski. Drugače pa v kuhinjo pridem že zjutraj ob pol šestih, šestih, ter ostanem večino dneva, do osmih, devetih, tudi do polnoči če je potrebno. V hotelu se počutim, kot da bi bil moj hotel, tako da je hrana, ki jo pripravljam gostom prav takšna, kot če bi jo pripravljal zase, tudi zato mi ni težko ostati v kuhinji dalj časa.

Kakšno hrano strežete? Katere hrane tam največ pojedo?

Strežemo tradicionalno norveško hrano, kateri pa lahko dodamo tudi nekaj moderne mednarodne hrane. Hrana, ki jo postrežemo, je odvisna od strukture gostov. Največ gre rib: lososa in postrvi. Lososa samo v našem hotelu na leto postrežemo med tremi in štirimi tonami. Potem los, severni jelen, jagnjetina pa tudi svinjina. Sem pa hotelski kuhinji dodal tudi nekaj svojega, saj sem vpeljal novost – marinirana svinjina, ki jo sam pripravljam in je med gosti priljubljena. V hotelu prav tako prekajujemo ribe in meso, tudi to je bila moja zamisel. Prekajevanje mi vzame veliko časa, ampak to delam z užitkom.

Kaj pa vsebuje tradicionalni meni?

Tradicionalni meni sestavljajo: beluševa kremna juha, kuhani losos in masleni krompir, solata iz kumar s holandsko omako ter domači vaniljev sladoled, ki mu na vrhu dodamo arktično robido, ki raste samo v Skandinaviji.

Kakšno pa je življenje na Norveškem?

Norveška je dežela visokega standarda. Vzemimo za primer recimo pivo. Steklenica piva stane okrog 10€. Norveška je bogata država, zelo razvita in se še razvija. Življenjski pogoji so dobri, prav tako delovni pogoji, plače so redne …

Pa ljudje?

Ljudje so prijetni in prijazni. Zanimivo je, da tudi v slabih situacijah vidijo najprej dobro, večino stvari rešijo s pogovorom. So družabni, hitro te vzamejo za svojega. Zanimivo je, da nihče na nikogar ne gleda zviška. Omenil bom še nekaj: tukaj sem že dve leti in v dveh letih nihče nad nikomer v kuhinji ni povzdignil glasu.

Več fotografij v spodnji galeriji (foto: VEVEVE.si) ...