Dejan Borovič - vsestranski glasbenik, ki bi si želel postati pilot

V današnji rubriki Profil predstavljamo Dejana Boroviča - tonskega tehnika, glasbenika in elektronika.

Dejana Boroviča poznamo kot instrumentalista priljubljene prekmurske skupine D'kwaschen retashy. Sicer je kot tonski tehnik zaposlen na Murskem valu, doma pa ima snemalni studio, kjer snema glasbo različnim izvajalcem. Skoraj ni instrumenta, na katerega ne bi znal igrati, poje pa le "toliko, kot je nujno potrebno".

Glasba mu je bila položena v zibko

Za glasbo se je Dejan začel zanimati že v ranem otroštvu, ker je bila le-ta od nekdaj stalnica v njegovi družini: "Dnevno sem bil obkrožen z muziciranjem na tak ali drugačen način in mi je bilo nekako kar samoumevno, da tudi sam poprimem za kakšen instrument in to osnovno znanje, pridobljeno doma in predvsem željo po nečem več nadgradim z vpisom v glasbeno šolo."

"Glede na vrednote, po katerih so me domači učili, si odraščanja brez vadenja sonatin niti ne morem predstavljati," še pove o svojih glasbenih začetkih.

Dejan je že od malega vedel, kaj želi postati: "Že kot otrok sem si predstavljal, da bom ustvarjal glasbo, čeprav se takrat sploh nisem zavedal, kako se do tega pride." V osnovni šoli se je ogrel za elektrotehniko, končal srednjo elektro šolo, sproti pa še zaključil izobraževanje za tonskega mojstra. "Znanje z elektro področja mi sedaj pomaga pri svojem delu na vseh področjih," doda.

Obožuje saksofon

6 let se je Borovič učil igrati klavir v glasbeni šoli, vendar, pravi, najprej iz same radovednosti, kasneje pa zaradi narave njegovega dela ni bilo dovolj. Tako se je sproti priučil igranja na bobne in ostala tolkala, saksofon, bas kitaro, z malo vaje pa bi, meni, lahko igral tudi na druga pihala.

Če bi izbiral najljubši instrument, bi se odločil za saksofon: "Privlači me barva njegovega zvoka, ki zna biti zares prodorna, a včasih zveni tako zelo otožno."

Glede svojega petja pa je precej samokritičen: "Pojem le toliko, kolikor je nujno potrebno. Pa ne zaradi tega, ker ne bi bil točen ali bi bilo to zame pretrd oreh, ampak zato, ker moja barva glasu enostavno ni primerna za petje osnovnih vokalov v glasbi. Mogoče se to sliši preveč samokritično, ampak dejstvo je, da ni dovolj le posluh, glas mora zveneti tudi všečno, da pritegne. Če je res potrebno, tu pa tam odpojem spremljevalni vokal."

"Retaš" je postal po naključju

Do Dejanovega sodelovanja s skupino D'kwaschen retashy je prišlo čisto po naključju: "Trije fantje so za potrebe snemanja svojih zabavnih oddaj na lokalni televiziji prišli do mene, ker so za določen skeč rabili dva glasbena posnetka. Zadeva se je prijela med ljudmi, fante so vabili na nastope, oni so za sabo potegnili še mene, ker so rabili spremljavo v živo in s tem se je začel ves ta šov." Kaj hitro se je potem zasedba iz štirih nadgradila na sedem in to traja še danes - mimogrede, že 10 let.

Koncerti so, kot pravi Dejan, res zelo na gosto "posejani", mogoče na trenutke še preveč glede na vse njegove aktivnosti. Poudari, da je dober občutek biti že od začetka del nečesa, kar tako dobro funkcionira, pa čeprav po naravi ni rad preveč izpostavljen: "Mi pa odgovarja dejstvo, da so v skupini trije frontmani, ki pritegnejo pozornost nase, jaz pa kot instrumentalist v ozadju uživam v izvajanju."

Pri snemanju rad pomaga s svojimi idejami

Dejana Boroviča smo povprašali, kako poteka delo v njegovem snemalne studiu. "Dela v snemalnem studiu se lahko lotiš na mnogo načinov, to je čisto odvisno od stranke in od zvrsti glasbe, ki se snema. Ponavadi glasbeniki prinesejo neke okvire, ki jih jim pomagam dodelati in razširiti, bodisi da na postavljeno glasbo in besedilo naredim aranžma, ali pa da na besedilu gradim sam celotno zgodbo."

Včasih je samo tonski mojster in zadevo zgolj posname in tehnično dodelam, čeprav, kot pravi, rad pomaga s svojimi idejami. "V grobem vzorcu zgleda nastajanje glasbenega posnetka takole: rabiš besedilo in melodijo, izbereš instrumente in zvoke, jih posnameš, tehnično obdelaš vsakega posebej, na koncu pa še celoten posnetek skupaj. Tako se ti zgodi, da en komad v studiu slišiš več kot 200 krat, preden je sploh končan."

Najbolj uživa na vajah z bendom

Kot pove, lahko več ali manj naredi po želji stranke vse, kar se v glasbeni industriji s strani glasbenega snemanja narediti da. Na splošno se posname večina zabavne glasbe, veliko pa je tudi etna in ljudskega snemanja. Najrajši sodeluje s tistimi glasbeniki, ki imajo sami veliko idej, so pa po drugi strani odprti tudi za njegove ideje in nasvete, da potem skupaj ustvarijo izdelek, kot je treba in se sproti kaj novega naučijo.

V studiu se na snemanjih zgodi ogromno zanimivega, a kot nam zaupa Dejan, so vaje z bendom razred zase: "Na vajah se rodijo nove ideje za nastope, pesmi, interpretacije, energija med nami "štima v nulo" in že zaradi tega so same vaje kot en skeč; skratka smeh in zabava."

Tudi v Prekmurju lahko uspeš

Na vprašanje, ali lahko z glasbo uspeš v tako majhni regiji, Dejan odgovori: "Seveda si lahko uspešen, samo moraš biti dovolj zagnan, ker je delo večkrat takšno, da te spravi pred preizkušnje; regijska majhnost oz. oddaljenost od centra je po moje samo izgovor. Je pa problem, tako kot je to značilno tudi vsepovsod drugod, v delu na črno, in pa predvsem v miselnosti ljudi, da lahko z osnovno računalniško opremo in po možnosti s piratskimi programi vsak s kančkom posluha doma ustvari poslušljivo glasbo."

Je pa, glede na to, da ima dan samo 24 ur in da ima sam še druge obveznosti poleg dela v studiu, redno zaposlitev in pogodbeno delo za radio, s povpraševanjem čisto zadovoljen.

Delo na radiu je izziv, glasba ga odpelje v svoj svet

Delo na radiu je, kot pravi Borovič,  pestro, zanimivo, raznoliko, pri tem delu vedno dobiva nove informacije, nove ideje ter ostaja na sledi novi sceni. "Pogodbeniki ponavadi delamo ob vikendih in praznikih, vendar to zame ne predstavlja nekega problema, saj mi to delo predstavlja le še en izziv." Njegovo odsotnost bolj opazijo njegovi bližnji: "Mogoče je edino ljudem okoli mene kdaj težko, ker manjkam kdaj ob vikendih in praznikih, ker nisem doma, čeprav so sedaj že nekako vajeni tega."

Poleg vsega tega je redno zaposlen in ukvarjanje z glasbo zanj predstavlja dejavnost, ki mu daje sprostitev in ga odpelje v čisto svoj svet. "Zelo me veseli tudi delo z elektroniko, nekako uživam, če se ubadam s kakim zapletenim vezjem, ki mu je potrebno odkriti napake in jih odpraviti."

Če bi se odločal še enkrat, bi bil pilot

Glede na to, da zna biti njegovo delo precej stresno, si v prostem času vzame čas čisto zase in se posvetim svoji strasti – aviaciji. Trenutno še sicer samo z modeli leta po zraku, ima pa željo, da v (bližnji) prihodnosti opravi izpit za pilotiranje športnega letala. "Do danes si žal zaradi pomanjkanja časa tega še nisem privoščil, sem pa odločen, da to speljem do konca. Medtem pa bo moralo zadostovati letenje s simulatorjem," kot se pošali.

"Če bi se danes odločal, kaj želim postati, ko odrastem, bi to bil definitivno poklic pilota večje svetovne letalske družbe. Če bi kot otrok vedel, da bo sčasoma v meni takšna želja po letenju in navdušenje nad letalstvom, kot je to danes, bi verjetno pustil glasbo na stranskem tiru," nam zaupa.

Za uspeh je najpomembnejši talent, pravi dosežki ga še čakajo

Pri delu je Dejanu Boroviču bil v največjo pomoč - talent. "Izobrazba je samo pomoč talentu, da se dokončno izoblikuje, pridnost pa je kot sredstvo, ki pomaga obema. Vse pa se začne s talentom."

Za sebe Dejan meni, da še ni na vrhu svojih zmožnosti in da se bo tako njegov največji dosežek zgodil enkrat v prihodnosti, ko bo, kot pravi, res dovolj izkušen in pripravljen na to – kot po principu zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. "V sebi še iščem stvari, da jih realiziram, tako da se bom pustil presenetiti," še pove za konec.

Dejanovih TOP 5: Svetovni voditelj: Ne vem, če obstaja. Knjiga: Robinson Crusoe. Glasbena skupina/izvajalec: Toto/Michael Jackson. Kraj v Pomurju: Krog. Želja v življenju: Ostati zdrav.

PRIPOROČAMO:

 VSI PROFILI NA POMUREC.COM