»V krizi smo, ker hormonski motilci moške spreminjajo v narcisoidne psihopate«

To, da je zahodna civilizacija v krizi, čivkajo že vrabci. Teorij o tem zakaj,  je mnogo, ena najdrznejših pa je ta, da smo sami sebe zastrupili s hormonskimi motilci, ki jih prejemamo s hrano, zrakom in vodo. Zaradi tega smo se judje spremenili bolj, kot prej v tisočletjih, posebno moški naj bi zaradi tega izgubili identiteto  - in povzročili svetovno krizo.

Teorija je resnično drzna, njeni zagovorniki namreč posledice zastrupljevanja s hormonskimi motilci, strupenimi kemikalijami, ki jih vnašamo v telo,  implicirajo na družbo. Neposredna posledica, ki jo hormonski motilci pustijo v telesu, je ta, da se moški spreminjajo miselno in telesno in se kot taki v najskrajnejši obliki spremenijo v narcisoidne psihopate, ki svet vodijo v propad, saj kot taki najraje potem nastopajo v politiki in financah.

Prav  v teh dneh je izšla knjiga, v kateri o tej temi pišejo zelo ugledni Slovenci: TRETJA OD SUHIH KRAV, z podnaslovom Razprave o razlogih za razsulo, ki je zbornik raziskav uglednih raziskovalcev: okoljevarstvenika Antona Komata, Boštjana M. Župančiča, antropologinje Vesne Godina, urednika Alija Žerdina, mikrobiologa Gorazda Pretnarja in drugih.

Hormonski motilci, krivci za propad sveta

Teorija se sprva zdi, kot da je privlečena za lase, a o njej pišejo zelo ugledni znanstveniki.

Bazira na hormonskih spremembah in spremembah v možganskem delovanju moških, katere bi naj povzročili  DDT in druge strupene snovi, ki jih matere že petdeset let nevede vnašajo v svoje telo, ter s tem deformirajo moške fetuse.

Znanstveno se te teze loti Anton Komat. Če pomislimo, da je kemična industrija proizvedla skoraj sto tisoč sintetičnih kemikalij, med katerimi je testiran le odstotek, so  med njimi tudi take, katerih učinkov sploh še ne poznamo. V petdesetih letih, ko so jih tudi množično uporabljali, so prve raziskave  pokazale, da kemikalije vplivajo na moško plodnost, saj so povzročale večjo izločanje ženskega spolnega hormona estrogena tudi v moških telesih. Kasneje pa so ugotovili prav šokantne znake, namreč po petdesetih letih uporabe nevarnih kemikalij se je količina moških spermijev, ki jih proizvede zdrav mlad moški, prepolovila.

Kot pravi Komat, so zlasti nevarni pesticidi in dioksini, najbolj neznano pa je delovanje koktailov teh nevarnih stvari, med tem, ko kot najhujše zastrupljevalce navaja plastiko v povezavi s prehrano, pa tudi kozmetiko in hišna čistila. »Vsaka stvar, za katero obstaja sum, da je nevarna, bi se morala prepovedati« meni Komat. Tako je tudi načelo Evropske skupnosti, vendar so v vsaki dobri teoriji zarote prisotne tudi temne sile, v tem primeru močan lobi kemične industrije.

Če bi po njegovih besedah hoteli rešiti svet, bi se morali spet vrniti steklenicam za mleko in olivnemu olju za obraz ter kisu za čiščenje kopalnice.

Hormonski motilci ne vplivajo samo na telesne značilnosti moških, pač pa tudi na možgane

Posledica vplivov kemikalij na moški fetus je, kot razlaga Komat, tudi pomanjkljiva maskulanizacija možganov. Vsi vemo, da so med moškimi in ženskimi možgani razlike pogojene z evolucijo. Ženske so kot nabiralke usmerjene tako, da imajo širši horizontalni pregled, moški kot lovci so usmerjeni k enemu cilju. Velike so razlike v vedenjskih vzorcih, zato tudi govorimo o tipično ženskih in tipično moških lastnostih. Zaradi hormonskih motilcev pa se možgani moških fetusov ne maskulanizirajo, temveč obtičijo na pol poti. Kot pravi Komat, je to katastrofa, saj pravih naravnih moških tako rekoč skoraj ni več, ali jih zelo primanjkuje. To so moški, ki se bori in nudi varnost svoji ženi in otrokom, je zaščitnik družine tako, da varuje njen teritorij, postavlja moralno etične norme – kot jim je vedno postavljal oče. Kot razlaga -  ženska daje toplino, objem in ljubezen, moški pa varnost in moralni zakon.

Istočasno pa smo pozabili na ženski način razmišljanja!

Kot v svoji teoriji poudarja Komat, nikakor ni za pričakovati, da se v družino mora vrniti patriarharni moški, ženska pa mora za štedilnik. Prav obratno - v poslovnem življenju smo tudi pozabili na ženski del razmišljanja! Izostala so morala in etika (nekoč prvine moških) ter toplina, nežnost, intuicija in empatija – izvor žensk. To dvoje bi se moralo združiti in biti vodilo v svetu in motiv pri dejanjih. Odnosa med moškim in žensko ne vidi v enakopravnosti, temveč v enakovrednosti. Moški in ženska lahko po njegovih besedah zaživita v komplementarnosti svojih naravnih vlog, ki sta popolnoma enakovredni. Problem je, po njegovih besedah, da smo v dvestotih letih ustvarili družbo, ki sloni na racionalnem umu, svet po moški podobi, ki je butast, nasilen, brez čustev in harmonije, brez naročja topline. Pozabili smo na ženski način razmišljanja, drugi pol človekovega uma, ki vsebuje domišljijo, čustveno inteligenco in intuicijo. Potem se v razvoju družbe rodijo čisto drugačne vsebine, bogastvo in rast v vsebinsko pravem smislu.

Kot  Komat izpostavlja danes tako viden problem, imamo  danes anemijo, razpad vrednot in dezintegracijo družbe, razvrvanost medčloveških odnosov, namesto reševanja problemov, njihovo pometanje pod preprogo, popolno resignacijo in vulgarno ritualizacijo, amoralnost poslovnežev in neprincipielnost politikov, brezglavo potrošništvo in uničevanje okolja, brezciljni hedonizem in pomanjkanje solidarnosti.

Egocentrični moški brez odgovornosti, etike in morale, ki se neprestano gleda  v ogledalu.

Problem je po njegovih besedah v tem, da je sodobni moški (vsaj velika večina) interseksualen, trendovsko temu lahko rečemo metroseksualen. Z vidika psihiatrije pa v skrajni oblik celo narcisoidni psihopat.  Ima razkrojen ego, je egocentričen, brez morale in etike, neodgovoren, samovšečen narcis, ki trikrat na dan kliče svojo mamo, v kopalnici pa zavzame več prostora, kakor ženska. Nenehno si mora zviševat svoj ego, kar je njegov močan in edini motiv pri dejanjih in pri tem potem seveda ne izbira sredstev. Ker pri tem ne premore nobene empatije, je brez osnovne  etike in morale,  ni sposoben neposrednega soočenja, je pa zelo učinkovit v virtualen svetu, svetu bančnih transakcij, vrednostnih papirjev in podobno.  Zato po Komatovem mnenju sploh ni naključje, da se je kriza začela v bančnem sektorju, ki ga obvladujejo narcisoidni psihopati. Ti so zelo vljudni, privlačni, ljudi hitro prepričajo, a to je le krinka, za njo pa je bitje, ki ni sposobno prav nobenih čustev, razen egocentričnih.

Kot pravi, so ti ljudje tudi v politiki – pravzaprav je tam njihovo najljubše igrišče. Toda imajo lahko dve podobi in v Sloveniji imamo obe. Ena je podoba mača, navideznega vojaka, drugo stran predstavlja narcisoidni nastopač. Državljani lahko le gledamo to dramo, ki se odvija pred našimi očmi  v teatru, ne da bi veliko vedeli o sami igri.

Boštjan M. Župančič: »veliko pripomore previdnost pred ekrani in ženska intuicija«

K teoriji se pridružuje tudi Boštjan M. Župančič – sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Na vprašanje, kako smo pristali v diktaturi narcisoidnih psihopatov odgovarja precej preprosto: "Pa vsak lahko vidi na lastnem ekranu, kadar gleda tiste, ki tako hladno in preračunano manipulirajo z javnim mnenjem." Demokracija je po njegovih besedah postala sprevržen poligon za manipuliranje z javnim mnenjem. Po določenem času jih volivci sicer spregledajo (kot so Berlusconija in Sarkozyja, itd), toda morali bi že prej spredviditi njihove znake, preden pridejo do vzvodov moči.

Župančič na to, če je sploh možno zaustaviti to epidemijo brezobzirnosti in odgovornosti razlaga, da je žal razpad vrednost že v samem korenu svetovne gospodarske krize. Brez meril o tem, kaj se spodobi in kaj ne, ne more biti poslovnosti, še manj ustvarjalne delitve dela. Poudarja še, da pa ravno televizijski ekran in ženska intuicija lahko prispevajo, da se take sociopate izloči iz igre.