Baluh: Manjšinjske skupnosti so v kriznih časih na posebni preizkušnji

Pogovarjali smo se z direktorjem Službe za narodnosti Stanetom Baluhom, ki je spregovoril o romski problematiki, ranljivih družbenih skupinah in človekovih pravicah.

Kot vodja službe za narodnosti ste bili precejkrat gost tudi v Pomurju, kjer pravijo, da je sožitje med Romi in neromi dobro. Kako ste ga dojeli vi kot gost, ki je prihajal sem na različne konference in posvete?

Res je, moje delo kot vodja službe za narodnosti in prej kot Urada za narodnosti, se velikokrat navezuje na Pomurje, zaradi narave sobivanja več etničnih skupnosti v Pomurju. Tu imam v mislih pripadnike romske skupnosti ter pripadnike madžarske skupnosti. Narava poslanstva - skrb za manjšinjsko politiko v Republiki Sloveniji, je od mene zahtevala navzočnost na različnih srečanjih v Pomurju, kjer smo se soočali z realnimi podobami sobivanja večinskega in manjšinjskega prebivalstva.

Pomurje je območje v Sloveniji, ki že od nekdaj pomeni enotnost in sobivanje v različnosti, tako v dobrih kot slabih časih. V tem primeru tudi z romsko skupnostjo, ki je soustvarjala življenje prebivalcev, ki živijo ob Muri, kar vse je zgled sodelovanja in medsebojnega sobivanja. To so moji občutki,  zato lahko rečem, da za to trditvijo tudi trdno stojim.

Kot direktor Službe za narodnosti ste dnevno v stiku z »ranljivimi« družbenimi skupinami. Kakšen je v Sloveniji položaj na tem področju v primerjavi s tujino?

Z njimi imam izkušnje preko svojega dela in kot član različnih medvladnih delovnih skupin in komisij ter kot član različnih mednarodnih institucij. Lahko trdim, da je v Sloveniji za te skupnosti v širšem družbenem kontekstu veliko posluha,  ga pa je na državni ravni  več, kot širše v družbi. Ranljive družbene skupine je potrebno večkrat zelo jasno opredeliti in je lahko slika veliko bolj jasna, tudi v primerjavi s tujino, kjer lahko ponekod opazimo določeno stopnjo odnosa do ranljivih skupnosti kot boljše urejeno  v primerjavi s Slovenijo (npr. Švedska, Finska itd.).

Služba za narodnosti se ukvarja s pravicami pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter zaščite posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti. Sta avtohtonost in identiteta teh družbenih skupin zaradi kriznih časov na udaru?

Lahko odgovorim pritrdilno. Vse manjšinjske skupnosti so v teh kriznih časih na posebni preizkušnji in na nek način tudi na udaru. V zadnjem času smo priče nekaterih odkritih napadov na manjšinjske skupnosti, ki so večkrat neupravičeni in izhajajoč iz ustavno varovanih pravic, bi jim lahko pripisali kazniva dejanja. Seveda pa se te skupnosti tudi zavedajo trenutka, v katerem se sedaj nahajamo in ga z nami tudi delijo kot državljani Republike Slovenije. Vsi pa se moramo zavedati, da je pojem pozitivne diskriminacije potrebno upoštevati in ga v svojem vsakdanu tudi spoštovati.

Katera izmed identitet, ki določajo posamezno narodno oziroma romsko skupnost, je po vašem mnenju najpomembnejša in kje vidite priložnosti, da družba še bolj izkoristi potencial različnosti identitet?

Pojem identiteta lahko za nekoga pomeni čisto pristranski pojem, a ko se vsak osebno poglobi v sobivanje v drugačnosti lahko uvidi, da je spoštovanje identite nekoga, ki ima drugačno kulturno ozadje, drugačen jezik, drugačen pogled na kulturo, lahko velika vrednota zanj osebno oz. za celotno skupnost v kateri živi. »Izkoriščanje« potenciala različnosti identitet v neki družbi je lahko samo bogastvo za osebnostno rast kot tudi rast celotne skupnosti v sobivanju različnih identitet. Je pa za dosego tega potreben vsakodnevni napor, kar pa prinaša širše družbene rezultate.

Priznati je potrebno, da je predvsem romska skupnost v Sloveniji še posebej negativno izpostavljena. Kaj lahko vladne inštitucije naredijo na tem področju in kaj se dela v tej smeri trenutno?

Z vašo trditvijo se strinjam. Ta je, poleg nekaterih ranljivih skupin v Sloveniji, najbolj negativno izpostavljena. Mi kot inštitucija smo na državni ravni odgovorni, da spremljamo izvajanje ustavnih in zakonskih pravic romske skupnosti v Sloveniji.

Pravkar je bilo na vladi sprejeto drugo poročilo izvajanja Nacionalnega programa ukrepov za romsko skupnost, kjer smo podrobno pregledali izvajanje posameznih akcijskih načrtov ministrstev, katerih delo se konkretno navezuje na romsko skupnost. Potekajo tudi razpisi za lokalne medije z romskimi radijskimi  oddajami, zaključen je razpis za romske zveze v Sloveniji, v teku je podpisovanje pogodbe s krovno organizacijo Svetom romske skupnosti, pripravlja se vsebina za drugo sejo Komisije Vlade RS za romska vprašanja itd. Skratka  aktivnosti so v teku in seveda ob vsem tem pričakujemo tudi aktivno participacijo same skupnosti.

Romska krovna organizacija vas je predlagala za Varuha človekih pravic, poleg še ostalih petih posameznikov oziroma organizacij. Boste v primeru, da boste postali Varuh človekovih pravic, posebno pozornost v vašem mandatu namenili prav romski skupnosti?

Moram povedati, da me je predlagateljstvo predhodnice današnje krovne organizacije Zveze Romov Slovenije, resnično razveselilo. V tem vidim na nek način priznanje za moje več kot desetletje dolgo delo v manjšinjski politiki. Veliko smo skupaj z njihovo aktivnostjo v tem času za Rome v Sloveniji postorili, lahko rečem, da smo s trdim in doslednim delom zasedli visoko mesto v Evropi.

To danes Evropa ceni, zato smo vedno vabljeni deležnik pri pomoči drugim evropskim državam pri reševanju romskega vprašanja v njihovih državah, kar si štejem v veselje. Izhajajoč iz omenjenega bo tudi v bodoče to ena od mojih prioritetnih nalog v novem poslanstvu kot Varuha človekovih pravic v Sloveniji. Skupaj z Romi in v skladu s pristojnostmi nadgrajevati že ustvarjeno.

So človekove pravice v Sloveniji pojem, ki je preveč samoumeven in si pravzaprav niti ne predstavljamo, kaj vse zajema?

Delno se z vašo trditvijo lahko strinjam, seveda pa se je potrebno zavedati, da je velik del naše ustave posvečen prav temu »pojmu«. Ko omenjam ustavna načela, imam pred očmi dolžnost države zaščititi posameznika ne glede na spol, etnični izvor, socialni položaj, politično prepričanje, jezik, starost, narodnost ali religijo.

Vse to so področja, ki ostajajo priritetna, seveda pa se ne moremo izogniti nekaterim globalnim pogledom na naravo in svet, v katerega smo se rodili, kar ravno tako postaja vse bolj prioritetno. V tem kontekstu pa ostajajo nekatera področja, ki bodo potrebovala razjasnitve nesporazumov, razrešitev predsodkov in stereotipov podob »sovražnika«, razgraditi sovraštvo in destruktivnost. Skratka skupaj razmisliti o skupnih značilnostih človekovih vrednot.

Kako je varovanje človekovih pravic povezano s stabilnostjo družbe?

Ena temeljnjih dolžnosti vsake države je, da varuje in uresničuje izpolnjevanje temeljnih pravic, kot je zagotavljanje, vzdrževanje in razvoj vrednostne substance družbene skupnosti, obramba pred posegi države v avtonomno sfero posameznika itd..

Pravice in svoboščine posameznika oz. skupin, ki jih določajo ustave kot pravni akti najvišje veljave, so pravice posameznika oz. skupin, ki jih opredeljujejo mednarodni pravni in politični dokumenti o človekovih pravicah. Izhajajoč iz teh dejstev je odvisna stabilnost vsake družbe, tudi Slovenije. Če smo sedaj v kriznem obdobju, se je potrebno vprašati, ali gre za poseg državnih institucij v polje temeljnih človekovih pravic, ali pa zgolj za manipulacijo nekaterih opcij s sklicevanjem na tisto, kar je najbolj občutljivega v vsaki človeški družbi – človekove pravice.