Činčof Jožek z Radia Maxi znova nominiran za Viktorja

Jože Činč je spet nominiran za Viktorja! In z nami je spregovoril o svojem pričakovanju v zvezi z letošnjimi Viktorji, o svojem »konkurentu« Denisu Avdiću, ki v bistvu to sploh ni. Ter nam zaupal kako ustvarja – oziroma kako mu pri teh letih še zmeraj »klikajo« ideje na puno. Zaradi pristnostni smo njegove odgovore namerno pustili v govorici, kot jo sam govori.

Vedno ste delali na televiziji, zdaj pa ste na radiju. Kakšne so razlike?

Splošno je znano, ka je televizija moja prva ljubav. Ka se pa razlik tiče, pa kakših velkih nega, ampak vseeno mo pravo, ka je na radiji težje. Na razpolago man za saki break točno 90 do 120 sekund, v keri moren spraviti celotno svojo misel, pa če je tou satira, cinizem, fora, joke. Prednost televizije je, še pouleg vejčoga razpoložljivoga časa, prisotnost obrazne mimike, s kero lejko marsikaj polepšaš, spotencejraš, dopovejš gledalci. Pri radiji maš sicer zmejs čas za cigarete, kda lejko še kakši brainstorming fčesneš, a kda si not, moreš izkoristiti tistih famoznih 90 sekund, pa biti jači v besedah.

No, to vi vsekakor ste!

Smeh…

Se je poslušanost na radiju z vašim prihodom dvignila?

Poslüjšanost se je zdignola, vendar bi bil zelo nesramen, če bi pravo, ka je tou moja zasluga! Mijslin, ka je tou zasluga celotne ekipe. Moren posebej poudariti ka man tou izredno velko srečo, ko delan v enoj prekrasnoj ekipi. Sestavljajo jo voditelji Andrej Mernik, Renata Žlebič, tonski mojster Bojan Kreslin, Miha Šoštarič, Tanja Kocman, Nataša Hartman Adjei. Ge pa predstavljam v bistvi tako zvani »Side Kick«, oziroma človeka, keri saki telko časa uleti v program, ma točno 90 do 120 sekund, štiri do pet krat v jutranjon programi, kda more biti pripravleni, aktualen. To je moje delo.

In rejsan, ka je Radiji Maxi rating zraso. Ampak tou je zasluga tej izredno male ekipe, kera fejst skup drži, pa še enih sprememb. Mij smo spremenili način jutranjoga programa z mojim skromnim dodatkom, vodi pa ga Andrej Mernik, uleti pa torej Činč. Prej je bil Radio Maxi neke vrste prleški lokalni val, zdaj pa je uleto en Prekmurec, z nekimi forami, bedarijami. In eni zdaj poslüjšajo, zato ka jim je všeč, ka de Činč pravo, ali pa obratno. Ker pri meni sta dvej poti - ali me maš rad, ali me nemaš! Pouleg toga mamo seveda stalne poslušalce, cilj pa nan je dobiti čimveč tistih migrantof, keri se zajstra med šejsto pa osmo vozijo gor pa doj po radiji, pa preklaplajo, pa ne vejo sami, ka bi poslüjšali. In seveda, ka smo čimbole aktualni, prvi z novicami, z originalno izjavo – tou je nan cilj!

Kako pa  ustvarjate ideje? Kako nastajajo?

Nekatere stvarij se posnamejo v naprej. Na primer »Činči Trpinči« kda pozovejš lidij, pa jih probaš malo striblati, se zna zgoditi, ka je dugo osem minut, te pa moreš to zrezati v maksimum dve minuti zanimijvoga. Vendar je na splošno zelo mali del  posneti v naprej. 

Nemamo tüdi v nulo napijsani scenarij, ampak istočnice kak mo zadevo pelali. Dogovorijmo se za ideje »ge bom pijto tou, te boš tij tou«, v bistvi pa se nikdar ne zmejnimo na primer »moreš se smijati!«. Ene stvari so spontane, oziroma reakcija na konci je spontana. Zna se sicer zgoditi, ka včasih tüj kaj zaštrikamo, ampak tüdi tou je del programa. (smeh)

Poleg vodenja programa pogosto ustvarjate tudi kratke videe na znane skladbe o aktualnih zadevah. Kje jemljete tu navdih? Na kak način idejo izpeljete?

Pa ge man tou srečo, ka pri tej lejtaj man še neverjetno dober brainstorming. Meni ena ideja »klikne« ponavadi na eno melodijo (dve kitici nekšoga besedila na primer), in na ton proban ostati ter na tisto foro napraviti potem komad.

Tak smo konkretno napijsali  od Janše komad »V dolini tihi«, na  melodijo od Slaka. (Ne ven, zakoj san pokvaro to Slakovo pesem – se opravičujem avtorom). Isto mi je pri pesmi Ti si moja cumprnca, kda so prepovedali noč čarovnic »kliknolo« na tej verze, v povezavi na komad Ti si bila moja rožica. In potem se v tistem krogi vrtiš in vrtiš in napraviš na konci besedilo. Tak delan.

Jaz ideje dobin - pa nemo pravo, ka si jo zapijšem, nego jih v glavej tak dugo melen, ka san te ge san s sebof zadovolen. To mi je pomembno. Ne obremenjujem pa se s tem, ka de vsaka stvar ka jo ge poven v eter smejšna, pa de narod ta kapo, ker potem si lejko prinesen knjigo starih bosanskih vicof, če me razmiš, pa jih prečitan. Čar pa neje v ton! Čar je, ka proban skozi improvizacijo spelati en dober joke na eno aktualno temo, foro, v toj smeri, ka  de nekomi na pamet vdaro komaj za 5 minut, ali pa de njemi še naslednji den odlo po glavi.

S temi videi ste v bistvu na nek način prekmurska konkurenca Denisu Avdiću.

Ges pa Avdić, moren povedati ka sva fejst dobriva kolega! Sva v fejst dobrih odnosih, se zelo spoštüvleva, sva lejko poven redno na liniji, izmenjavleva ideje - nemava se za konkurenta. Tüdi lejko povem, ka ko nücan kakši glas od gospoda premiera, keroga un neverjetno dobro oponaša, mi pomore. Tou ste lejko čüli tudi v zadnji pesmici »V dolini tihi« (predgovor, pa zadnji del je Denis Avdić v vlogi Janše). V ton smisli se nemava za konkurenco. Je pa super to, da ima najni skupni lastnik zdaj dva nominiranca za Viktorja!

Ge se neman za konkurenco! Ne delan videof tudi zato, ker jih on dela in nejsan se skoz Dokležovje pelo zatou, ka bi dokazol, da mi mamo kamero, nego san ščel dokazati, ka je ta cesta v takšem razsuli, ka je tou tudi ene vrste adrenalinski park in bi fajn bilo, ka bi se pelali skozi Dokležovje, ka nebi trošili za Gardaland.  In teden dni po tem je bila cesta asfaltejrana. To je bil moj cilj - ka se to cesto popravi, nej ka Avdiči dokažem, ka znan video.

Razumem, na kak način razmišljate. Kako bi vaju vseeno primerjali?

Zelo cenim Avdičevo delo. Je fenomenalen, sposoben. Ima pa eno prednost - je v večjem mestu, ima večji krog poslüšanosti, prednost ima, ka je Bosanec. Če se dela norca na to, njimi nišče za slabo ne vzeme. Ge se nemren na to delati norca, na isti način, ker bi bil včasi rasist. Slovenci so občutjivi na šale, kjer se not najdemo sami. Že pravimo: »Eh to je sploj nej bilo dobro!«

Pravzaprav glede vajine konkurence zelo zrelo, kolegialno in zelo pozitivno razmišljanje! Usmerjeno v ustvarjanje. Treba je pri vsem glede vaše nominacije še pripomniti, da je »Radio Maxi z Jožetom Činčom prišel med dva kandidata radia Val 202,  Denisa Avdića, ki je res TOP trenutno v Sloveniji že par let ter med Polono Požgan - kar je svojevrsten uspeh! Posebno glede na potencial poslušanosti. Verjetno pa se boste ne glede na prej omenjeno kolegialnost ter ne glede na vse omenjeno borili za Viktorja in se ga tudi veselili, če ga dobite?

Zelo nefer bi bilo prafti: Nej mi je cilj - nikdar v življenji več nebi mel Viktorja! Zdaj smo začali pač tüj malo bole agresivnejšo kampanjo, na Facebooku smo objavili, bannerji so tü (tou se šera med sebof, lejvo desno, itd). Če priden med top 3, de to že čudež, o Viktori pa sploj ne senjam. To pa, kak si povejdala, glede na to, ka san iz zelo maloga okolja, ka je Radio Maxi z Jožetom Činčom prišo not med dva kandidata radia Val 202, med Denisa Avdića, ka je rejsan top trenutno v Sloveniji, že par let, pa med Polono Požgan - mijslim ka je že to čudež! Zelo nefer bi pa bilo vseeno od menej, če bi pa pravo: »Glej, nebi rad prišo med prve tri, pa sploj nebi rad mel Viktora!« Ka se zgodij, pa se pač zgodij. Vüpan, ka priden med prve 3, če pa nej…

Je pa tou vse dobro za Radio Maxi. Činč ne dela nej video spotov, nej jokeof za svojo lastno samopromocijo! Jaz sem zaposleni tan, kot ekipa. To je Radio Maxi. Činč neje Radio Maxi. Neje samo moja zasluga tan.

No, ste pa zagotovo pritegnili nekaj poslušalcev, vi kot Činč.

Če si me tou pijtala – ti povem: Fala, ka tak razmišljaš!  (smeh)

Če se vrnemo na leto 2006, ko ste dobili Viktorja za naj TV osebnost. Kako se spomnite tega Viktorja  in tudi ne tako prijetnih dogodkov po njem?

Tüdi leta 2006 san delo v zelo malon kolektivi, v lokalnom, na TV Ideji. In tüdi takrat san bil nominejran. Ge san vajen nominacij - takših in ovakših! (smeh) Tistega Viktorja sem prineso z ustvarjanjem v lokalnem okolji, nej na velkon vseslovenskem, ampak na TV ideja. Ok, TV Pika je tudi rolala, en del občinstva, keroga je pokrivala TV Pika v kabli, je vidlo tüdi Činča iz MS! Ampak tüdi tou je gratalo na podlagi timskega dela. Mi ka delamo, živejmo za tej program. Notri spadneš in živejš za tou. Tüdi te smo, tou moren poudariti! Mi si nemremo na primer privouščiti: »Ge mislim, ka smo mi meli zdaj 3 dni dobre fore, ej zdaj pa ta četrtek, petek, zdaj mo pa te samo neka blüjzili« - Ej narod tou pričakuje sakši den neka! Ge pa od sebej tüj tak! Niti san sebi nebi dovolo, ker lejko poven, ka san fejst samokitičen človik. Ge znan, kda je bilo dobro, pa da je nej bilou. Stvari bi lejko še boukše uspele. Ali 90 sekund mine, nega povratka! In gotovo….

Ka se pa tiče (ne)prijetnih stvari po Viktorjih. Itak se zna, ka če izstoupaš, si na udari, namesto da bi te cenili. Pouleg toga lidje vzamejo en stavek »zdravo za gotovo«, izven konteksta.  

Tudi leta 2010 ste bili nominirani za Viktorja za naj TV osebnost, vendar ga takrat niste dobili ...

Pač ga nejsan doubo. Med telkimi nominacijami se tüdi tou zgodi. (smeh)

No mi vam vsekakor želimo, da letos dobite Viktorja! Če pa ne, pa kot ste že sami dejali – pa je že ta nominacija uspeh, katerega se moramo vsi Pomurci veseliti!

Fala lejpa!

Oglejte si tudi:

Jože Činč: »Lejko prijde Arabec ali bratranec od Abramoviča, samo Mura nesmi propadnoti!« (2. del intervjuja)