Zdrava otroška prehrana skozi oči antropozofskega zdravnika dr. Schwarza

Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Pomurje je v okviru projekta »Od semena do krožnika« pod okriljem Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, v petek 1. februarja  na Biotehniški šoli v Rakičanu organiziralo predavanje avstrijskega antropozofskega zdravnika, specialista otroške medicine. dr. Reinhard Schwarza, pod naslovom "Dobro seme, kot osnova za preživetje; Pomen prehrane pri zdravju otrok".

Dr. Reinhard Schwarz, ki sicer kot antropozofski zdravnik ter specialist otroške medicine deluje v Grazu, ima za sabo 30 let zdravniškega dela z otroci in mladostnik, poleg dela v svoji ambulanti pa strokovno sodeluje tudi z waldorfskimi vrtci in šolami v Avstriji in Sloveniji, kjer njegovo ambulanto v Grazu obišče čedalje več slovenskih družin.

Predavanje je bilo namenjeno razumevanju prehrane iz zornega kota antropozofske medicine ter pri tem osvetliti odgovore na pomembna vprašanja: Zakaj jemo? Je človek to, kar jé? Kako postane tuje lastno?

Kot je pojasnil dr. Schwarz, nam antropozofska medicina lahko pomaga h globljemu razumevanju procesov, ki se dogajajo v našem telesu in bi jih lahko poimenovali kot »sile oblikovanja življenja«. Skozi proces presnove se nekaj tujega, namreč hrana, ki pride v telo, pretvori v nekaj lastnega - v snovi, ki gradijo naše telo. Če pogledamo podrobno celoten proces prebave in presnove, se lahko vprašamo, kako lahko iz te hrane, ki je rastlinskega ali živalskega izvora, nastane človek.

Kot je predavatelj zbranim v začetku poudaril, se pri skrbi za primerno prehrano srečamo s pomembno nalogo, katere bistvo je, kako lahko dosežemo, da bo hrana resnično tudi živilo? Temeljno vprašanje je, ali so v hrani, ki jo zaužijemo še prisotne moči življenj, hkrati pa moramo biti pozorni, kakšne moči oblikovanja so imele na razpolago rastline in živali, s katerimi se prehranjujemo, ko so rasle.

V procesu presnove moramo razgraditi namreč nekaj tujega, kar pride v naše telo, in to tuje niso samo snovi, temveč tudi moči, ki so delovale v rastlini ali živali, ki jo zaužijemo. Pri rastlinah so to življenjske moči, pri živalih pa življenjske in duševne moči. Te tuje snovi in moči moramo v procesu presnove premagati, prevladati, za to pa je potreben napor. Da bi temu lahko bili kos, pa moramo razviti določene sposobnosti. Če so za nekoga, v neki konkretni življenjski situaciji te tuje moči, ki od zunaj pridejo v njegovo telo skozi hrano, toliko tuje, da jih ne more prevladati, potem ta človek potrebuje hrano, ki jo bo lažje prebavil.

Vprašati se moramo tudi, kaj naj naredimo, da iz hrane naredimo živilo, torej nekaj živega. Na primer, pri rastlinah so najprej pomembna zdrava tla, pri živalih vrsti primerna reja, pomembni pa so tudi vsi postopki predelave in priprave hrane. Schwarz je v vezi s tem poslušalcem povedal tudi zgodbo, kako je nekemu očetu svojega pacienta priporočil, naj svojemu dojenčku pripravi kašice znamke Holle, proizvedene iz izključno ekoloških sestavin, v veliki večini celo iz biodinamično pridelanih. Oče je njegov nasvet najprej zavrnil z argumenti, da si cenovno ne more privoščiti teh živil, v tem času pa kupoval konvencionalno pridelano otroško hrano, a čez nekaj časa je po zdravnikovih nasvetih le uvidel, da mora konvencionalne hrane nakupiti dosti več, če bo želel otroka nahraniti z istimi hranljivimi vrednostmi, kot pri kakovostno pridelani hrani.

Predavatelj je poudaril tudi, da moramo biti pozorni, kaj otrok potrebuje v določenem obdobju, kajti ne gre samo za rast, dogajajo se tudi drugi procesi. Prav tako moramo upoštevati, kakšen je otrok. Eni otroci so zelo budni, malo spijo, nočejo ničesar zamuditi in so zelo aktivni, med tem, ko je druga skupina otrok bolj počasna v razvoju, so opazovalci. Opazovati moramo, kaj nam rastlina kot hrana sporoča: kakšne barve je, kako raste, kakšnega okusa je in kateri del rastline uporabimo, korenino, list, steblo, plod ali cvet. Vse to ima različen vpliv na človeka glede na njegov karakter in glede na to kaj potrebuje. Na primer če damo bolj budnim otrokom pretežno koreninansto hrano, jih s tem praviloma vzpodbudimo k še večji budnosti. Poleg količin je pomembna tudi kakovost živil. Pri žitaricah je zanimivo opazovati, katero žito ustreza posameznim karakterjem otrok, recimo če je otrok bolj živahen, ali bolj umirjen. Zelo pomemben je tudi postopek predelave žit. Idealen je en poseben način predpriprave žitnih zrn, da so le ta bolj prebavljiva, kar lahko naredimo kar sami doma.

Schwarz je med predavanjem prisotnim tudi odgovarjal na konkretna vprašanja poslušalcev, ter tako pomagal osvetliti prenekatere zagate staršev pri vprašanju, kakšna prehrana je primerna za njihovega otroka. Dotaknili so se prehrane, ki je primerna za  zdravstvene težave, kot so zaprtje, bronhitis, razlagal pa je tudi o tem, kako moramo biti dosledni, da otroka tudi učimo poskušati raznoliko hrano - tudi takšno, ki je on še ne pozna ali pravi, da je ne mara, pa do tega, kako telo zavrača homogenizirano mleko, ker ga zaradi močno spremenjenih maščobnih molekul sploh ne prepozna več kot mleko in se zato pojavijo alergične reakcije. In še mnogo več …

Poslušalci so bili navdušeni nad predavanjem, ki se je kljub temu, da je trajalo tri ure, zdelo prekratko, ne zgolj zaradi prevajanja, ampak bolj zaradi mnogih zanimivih odgovorov na vprašanja številnih poslušalcev. Vsekakor predavanje ni želelo podajati pravil in receptov, kako naj hranimo svoje otroke, ampak ponuditi osnove za naš lasten razmislek, kakšna prehrana bi bila ustrezna za vsakega posameznega otroka, da bi ga čim bolje podprla v njegovem individualnem razvoju.

Besedilo: Anita Ipša, fotografije: Natalija Vajs Mikl