V zaselku Brezovec čakajo na odločitev o mejnem vprašanju

Po izteku roka, do katerega je morala vlada mednarodnemu arbitražnemu sodišču poslati memorandum, ki bo za arbitre kot strokovno gradivo, podkrepljeno s konkretnimi dokazi pri določitvi pravične meje med Slovenijo in Hrvaško, prebivalci zaselka Brezovec pri Hotizi v velikem pričakovanju čakajo na odločitve arbitražnega sodišča.

Prebivalci zaselka Brezovec, nekateri izmed teh živijo na hraškem katastrskem ozemlju na levem bregu Mure, upajo da bo arbitražno sodišče določilo mejno črto med državama po sredini struge reke Mure, vendar glede na dogodke na spornem ozemlju ob Muri med leti 1992 in 2006, niso najbolj optimistični. Takrat so si Hrvati prilastili oblast nad ozemljem na levem, slovenskem bregu Mure.

Kot je za Delo povedala Marina Žerdin, prebivalka Brezovca na hrvaškem katastrskem ozemlju, razmišlja, da se lahko pripeti, da bo zaselek Brezovec ostal slovenski, skrbi pa jo, kaj bodo arbitri odločili o 270 hektarih hrvaškega katastrskega ozemlja na naši strani Mure, katerega lastniki  so večinoma Slovenci.

Svoje dvome Marina utemeljuje z obujanjem preteklih dogodkov iz leta 1992, ko so se slovenski policisti umaklnili z levega brega Mure globoko v notranjost na meje hrvaškega katastrskega ozemlja in se odpovedali ozemeljskemu stanju z dneva osamosvojitve Slovenije, ko je mejna črta potekala po sredini Mure.

Kot še poroča Delo, so Hrvati takrat zasegli brod ter se lotili obnove protipoplavnega nasipa med Hotizo in Kotom. Slovenija je privolila v skupno obnovo tega nasipa, prebivalci tamkajšnjega okoliša pa se še zdaj sprašujejo, čemu je bila potrebna skupna obnova nasipa, ki naj bi stal na slovenskem državnem ozemlju.

Negotovo življenje spravlja prebivalce Brezovec  v obup

Vsi prebivalci na spornem obmejnem ozemlju so slovenski državljani in so v dilemi ali naj počakajo in upajo na ustrezno odločitev arbitražnega sodišča, ali naj odidejo. Mnogi, predvsem mlajši člani tamživečih družin so se s spornega ozemlja že odselili, nekateri pa resno razmišljajo o tem.

Marina je pri vsem navaja še  zaskrbljenost ob mlačnosti slovenske države okoli omenjene problematike ter odločnosti hrvaške na drugi strani, pri čemer opozarja tudi na njihovo pedantnost pri urejanju katastra. Kot pravi, vedo za vsako potko, drevo in objekt. Vsekakor pa ni najbolj navdušujoče niti dejstvo, da lahko prebivalci Brezovca po osamosvojitvi obeh držav zemljo, ki je sicer del hrvaškega katastra, prodajo izključno kupcu s hrvaškim državljanstvom.

Vir: Delo.si; Fotografije: Ivan Genčer/Delo