Vlasta Nussdorfer: Problemov veliko, mnoge generirata revščina in brezposelnost

Nussdorferjeva pred nastopom mandata - 1. februarja je po izvolitvi v državnem zboru pred poslanci že prisegla - ugotavlja, da je problemov veliko. Kot pravi, mnoge probleme srečujemo skozi številna poročila dosedanjih varuhov. Nekateri pa so povsem novi, saj jih generirata brezposelnost in revščina.

Mnogi problemi se dotikajo otrok, zlasti iz razvezanih družin in v rejništvu. Tu so še dolgotrajni sodni postopki, kršitve, ki izhajajo iz delovnih razmerij, zlasti neizplačevanje plač in prispevkov za socialno varstvo zaposlenim, nadzor nad plačevanjem premij za obvezno in dodatno pokojninsko zavarovanje, stanovanjska problematika, resni problemi okolja, nedoslednega ravnanja z odpadki, onesnaženostjo, problematika diskriminacije, sovražnega govora, problemi invalidov in manjšin, je nanizala za STA.

"Zadnji pereč problem so zagotovo izvršbe na nepremičnine, ko ljudje dolgujejo denar za elektriko, vzdrževanje stanovanja in stroške telefona, ... Nezmožnost plačevanja obveznosti je vse večja, premosorazmerna z brezposelnostjo. S tem v povezavi so tudi neplačevanja preživnin," je še izpostavila Nussdorferjeva.

Čudežne paličice ni; potrebno je videti, opozarjati in nato spreminjati

A preden si bo zastavila prednostne naloge, se želi Nussdorferjeva pogovoriti s sodelavci, ki so strokovnjaki za svoja področja. Prepričana pa je, da ji bodo v pomoč tudi izkušnje iz 35-letnega dela v pravosodju in 10-letnega dela v nevladnem sektorju.

Zaveda se, da "ni čudežne paličice, ki bi slabe rešitve spremenila v dobre". Potrebno je videti, opozarjati in nato spreminjati. Gre za potrebo po širših sistemskih spremembah, ki ne pomagajo le enemu, pač pa mnogim ljudem, ki se srečujejo z enakimi problemi, pojasnjuje v odgovoru o svojem pogledu na vlogo varuha.

In kot povzema, so možnosti v osveščanju ljudi, da človekovih pravic drugim ne bi kršili in jih terjali le zase, v odpravi kršitev in upoštevanju priporočil, ki jih vsako leto, glede na podano poročilo varuha sprejme DZ. Na tem področju si je sama že zadala nalogo, ki pa je zaenkrat še ne želi razkriti.

Tudi glede pravne in socialne države vrsta vprašanj

Na vprašanje, ali je Slovenija še pravna država, odgovarja, da bi, če bi tisti, za katere so se različni pravni postopki slabo končali, zagotovo pojasnili, da Slovenija ni pravna država. Če pa bi vprašali one, ki so v postopkih "zmagali", bi dejali, da pravna država živi. Torej je pogosto vse odvisno od posameznikov, ki svoje probleme predstavijo in povečini so to slabe prakse.

"Zato imamo preprosto občutek, da nič ne deluje, da je vse podkupljeno, vse krivično, ... Mnogi ne spoštujejo odločitev pravosodnih institucij, zlasti ne sodišč, pa četudi jih sprejmejo na najvišjem nivoju. Z njimi polemizira prav vsak, s svojega stališča, s svojim znanjem in vedenjem o zadevi, pa čeprav je morda to zmotno, pristransko ali enostransko," opozarja.

Poudarja pa, da bi zagotovo morali biti postopki hitrejši, sodna veja oblasti pa bi "se morala ob zaključkih tu in tam vključiti in reči zadnjo besedo, tudi pred javnostjo. Tako pa govorijo le stranke in pomembno je, katera ima več besede, katera je bolj znana in tisti ljudje preprosto verjamejo".

O socialni državi bi se po njenih besedah zagotovo dalo veliko govoriti, saj je za ene še preveč socialna. Imajo prav vse, ni se jim treba za nič boriti, za nič niso prikrajšani, drugi pa občutijo bedo, žalost, nesrečo, bolezen in so na "stranskem tiru". Nekateri sploh ne vedo, da so jim pravice kršene, ker jih niti ne poznajo, drugi "le jamrajo", pa nič ne naredijo. Tretji čakajo, da bodo namesto njih delo opravili drugi. "Varuh je tudi zato, da institucije opozarja na pravice, ki jih kršijo, ne da bi celo tisti, ki trpijo, nanje sploh opozorili," pravi.

Neizrečena beseda je tvoj suženj, izrečena gospodar

Odhajajoča varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik je opozarjala tudi na pojave sovražnega govora. Ocenila je, da je elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti vključeval tudi govor premiera Janeza Janše na nedavnem shodu Zbora za republiko. Medtem ko je premier sam pojasnil, da je z levimi fašisti označeval nevarne pojave, kot so napis Kristjane smo klali leta 1945 in jih bomo tudi leta 2013, obiske na domovih mariborskih občinskih svetnikov, napade na policiste.

Na vprašanje, kako sama gleda na to, Nussdorferjeva odgovarja, da je zagotovo lahko čas politične krize, boja za glasove potencialnih volivcev, za točke na lestvicah priljubljenosti in za obstanek v političnem prostoru tisti, ko je potrebno narediti marsikaj.

Če temu dodamo še brezposelnost in nezadovoljstvo ljudi nad vsem kar se dogaja, ne le doma, tudi v tujini, kjer so nemiri vsak dan na pohodu, skoraj ni prostora za prijazne besede in podobna nagovarjanja. "Vsepovsod je veliko nestrpnosti, zažigajo se lutke, ljudje odreagirajo na vsako besedo, ki jo kdo izreče," opozarja Nussdorferjeva.

STA