Na območju Gornje Radgone primanjkuje rejnikov

Na področju, ki ga pokriva CSD Gornja Radgona ugotavljajo, da primanjkuje rejniških družin. To pomeni, da nimajo proste in primerne rejniške družine, v katero bi lahko namestili otroka, ki bi to potreboval.

Biti rejnik pomeni imeti veliko srce, veliko potrpljenja in odgovornosti. Rejnik je oseba, ki je pripravljena dati svojo ljubezen nekomu, ki le-te pri ljudeh, ki bi mu jo morali dati, ni prejel. Rejencu morajo pomagati pri prilagajanju na novo okolje, ga vzgajati, negovati, mu nuditi primerno nastanitev, hrano, obleko, šolske potrebščine itd. ter skrbeti, da ima rejenec pravilen odnos do učenja in dela.

»V rejništvu je nameščenih 23 otrok. Od teh je 14 otrok v rejniških družinah na območju UE Gornja Radgona, 9 otrok pa je nameščenih v rejniških družinah, ki živijo na drugih območjih,« je povedala Carmen Šeruga, direktorica Centra za socialno delo Gornja Radgona.

K sodelovanju zato prijazno pozivajo družine, ki bi želele izvajati rejniško dejavnost. Rejniške družine, ki jih pokriva njihov center so namreč trenutno zapolnjene in ne morejo sprejeti več otrok, zato se v primerih potrebe po namestitvi otroka v rejniško družino obračajo na druge centre v drugih okoljih. Dosedanje izkušnje namestitev v rejniško družino za območje CSD Gornja Radgona kažejo potrebe za rejništvo za povprečno tri otroke na leto.

Bodoči rejniki morajo izpolnjevati določene pogoje

Osnovne pogoje za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD). Bodoči rejnik mora, po slednjem, imeti stalno bivališče v R Sloveniji, zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in mora biti polnoleten.

Rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica ali ki živi skupaj z osebo, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica.  Prav tako ne more biti rejnik oseba, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost ali oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog. Enako velja za  osebo, ki živi z osebo, ki je bila obsojena za zgoraj navedena kazniva dejanja.

Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center otroka glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

Kakšen je postopek?

Vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo (ki jo pridobi na pristojnem centru za socialno delo) za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili na krajevno pristojni center za socialno delo – glede na naslov stalnega bivališča.

Center rejnika po prejemu vloge ugotovi ali kandidat izpolnjuje vse zgoraj navedene pogoje oziroma ni nobenih zadržkov. Zatem izdela oceno primernosti kandidata in njegove družine, s katero preveri motive kandidata za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti, ugotovi primernost bivalnih pogojev celotne družine - posebej pa prostorov in opreme namenjene otroku oziroma otrokom. Pri pripravi ocene pa upošteva tudi morebitna potrdila ali mnenja oziroma priporočila drugih institucij.

Za opravljanje rejništva je potrebno uposabljanje

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vsako leto razpiše potrebno število rejniških družin. Center rejnika pošlje vloge in ocene za posamezne kandidate, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, do roka, ki ga vsako leto določi ministrstvo.

Potem, ko zakonsko določena Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti izbere potrebno število kandidatov, jih napoti na usposabljanje za izvajanje rejništva. Usposabljanja trajajo 10-12 ur (dvakrat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku.

Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja nato ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj. Vsebino, izvajalca in trajanje usposabljanja predpiše minister. Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

Rejniška dejavnost se pod določenimi pogoji lahko opravlja kot poklic

Po noveli Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti lahko ministrstvo izjemoma izda dovoljenje osebi, ki ni kandidirala za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah zakona in ni otrokov sorodnik, če je otroku zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v največjo otrokovo korist.

Rejnik je za posameznega otroka upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela (okoli 500 eur rejnine za enega otroka oziroma okoli 1500 eur za tri otroke, kolikor je normativ za izvajanje poklicnega rejništva). Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost.